Napisal/-a irenakk » Sr Jun 12, 2013 3:31 pm
Burbonke so zelo raznolika skupina vrtnic. O njihovem nastanku kroži več zgodb, najbolj pa se je uveljavila ta, ki pravi, da je prva burbonka nastala samodejno s križanjem kitajke (bengalke) Old Blush in evropske damaščanke Autumn Damask na otoku Ile de Bourbon v Indijskem oceanu (danes Ile de la Reunion). V začetku 19. stoletja naj bi domačini na otoku pogosto sadili žive meje iz omenjenih dveh sort vrtnic. Gospod Edouard Perichon naj bi pri vzdrževanju take žive meje naletel na rastlino, ki je kazala značilnosti obeh sort. Novo vrtnico so njemu v čast poimenovali Rose Edouard. Semena in kasneje tudi potaknjence s te vrtnice so poslali v Francijo, kjer so si različni žlahtnitelji prizadevali vzgojiti nove »burbonke«. Vse burbonke, ki izhajajo iz Rose Edouard, imajo cvetove bolj ali manj roza barve, medtem ko so žlahtnitelji z različnimi križanji med damaščankami in bengalkami dobili tudi bolj rdeče cvetove.
Srednje veliki polnjeni cvetovi Rose Edouard so lepe roza barve in močno dišijo, zato jih v Indiji uporabljajo za proizvodnjo parfumov. Na poganjkih se lahko pojavljajo posamič ali v majhnih skupinah. Najbolj bogato cveti Rose Edouard spomladi, če pa po cvetenju skrajšamo odcvetele poganjke, lahko tekom sezone pričakujemo še nekaj njenih cvetov. Njeni listi so bleščeči in dokaj odporni na bolezni, kar pa je seveda odvisno tudi od vremenskih razmer in rodovitnosti tal. V suši nam bo hvaležna za redno zalivanje. Dobro prenaša mraz, zato tekom zime ne potrebuje neke posebne zaščite. Ker nastavi največ cvetnih popkov na starejših poganjkih, je spomladi ne smemo preveč močno obrezovati in ohranimo poganjke, ki so lepo razvejani.
Rose Edouard zraste v meter in pol do dva metra visok grm, ki pa ima spodaj poganjke bolj ali manj brez listov. Na mešani gredi posadite pred njo rastline, ki bodo prekrile njene »gole noge«. Najbolje se ujema z rastlinami, ki imajo bele ali svetlo modre cvetove. Lahko pa njene veje upognete navzdol in pritrdite na količke (npr. na šotorske kline) zapičene v zemljo. S tem jo vzpodbudite, da nastavi cvetne popke po vsej dolžini veje ter tako dobite pravi slap cvetja, ki bo neustavljivo privlačil poglede obiskovalcev vašega vrta.
Ta zapis je nastal na podlagi prebiranja objav različnih avtorjev in ni plod mojih lastnih izkušenj s to vrtnico, zato so vaši komentarji več kot dobrodošli 
Tudi na prvi cvet še čakam:
Burbonke so zelo raznolika skupina vrtnic. O njihovem nastanku kroži več zgodb, najbolj pa se je uveljavila ta, ki pravi, da je prva burbonka nastala samodejno s križanjem kitajke (bengalke) Old Blush in evropske damaščanke Autumn Damask na otoku Ile de Bourbon v Indijskem oceanu (danes Ile de la Reunion). V začetku 19. stoletja naj bi domačini na otoku pogosto sadili žive meje iz omenjenih dveh sort vrtnic. Gospod Edouard Perichon naj bi pri vzdrževanju take žive meje naletel na rastlino, ki je kazala značilnosti obeh sort. Novo vrtnico so njemu v čast poimenovali Rose Edouard. Semena in kasneje tudi potaknjence s te vrtnice so poslali v Francijo, kjer so si različni žlahtnitelji prizadevali vzgojiti nove »burbonke«. Vse burbonke, ki izhajajo iz Rose Edouard, imajo cvetove bolj ali manj roza barve, medtem ko so žlahtnitelji z različnimi križanji med damaščankami in bengalkami dobili tudi bolj rdeče cvetove.
Srednje veliki polnjeni cvetovi Rose Edouard so lepe roza barve in močno dišijo, zato jih v Indiji uporabljajo za proizvodnjo parfumov. Na poganjkih se lahko pojavljajo posamič ali v majhnih skupinah. Najbolj bogato cveti Rose Edouard spomladi, če pa po cvetenju skrajšamo odcvetele poganjke, lahko tekom sezone pričakujemo še nekaj njenih cvetov. Njeni listi so bleščeči in dokaj odporni na bolezni, kar pa je seveda odvisno tudi od vremenskih razmer in rodovitnosti tal. V suši nam bo hvaležna za redno zalivanje. Dobro prenaša mraz, zato tekom zime ne potrebuje neke posebne zaščite. Ker nastavi največ cvetnih popkov na starejših poganjkih, je spomladi ne smemo preveč močno obrezovati in ohranimo poganjke, ki so lepo razvejani.
Rose Edouard zraste v meter in pol do dva metra visok grm, ki pa ima spodaj poganjke bolj ali manj brez listov. Na mešani gredi posadite pred njo rastline, ki bodo prekrile njene »gole noge«. Najbolje se ujema z rastlinami, ki imajo bele ali svetlo modre cvetove. Lahko pa njene veje upognete navzdol in pritrdite na količke (npr. na šotorske kline) zapičene v zemljo. S tem jo vzpodbudite, da nastavi cvetne popke po vsej dolžini veje ter tako dobite pravi slap cvetja, ki bo neustavljivo privlačil poglede obiskovalcev vašega vrta.
Ta zapis je nastal na podlagi prebiranja objav različnih avtorjev in ni plod mojih lastnih izkušenj s to vrtnico, zato so vaši komentarji več kot dobrodošli
Tudi na prvi cvet še čakam: