novi.gartlc.si

Za malega europejčka so povsem druga pravila, kot za ta velike. Naj si bo v kmetijstvu ali zakonih ali sanaciji bank.
To da je zadnja leta postalo zelo moderno govorit o strupeni in zdravi hrani je pač še ena muha, ki bo zagotovo z leti spremenila temo.
Neka strokovnjakinja za prehrano trdi, da ne je ničesar, kar njena babica nebi. A v priporočljivih živilih omenja eksotične začimbe, sadje in zelenjavo le odkod bi njena babica poznala kurkumo..itd
Prepričan sem, da vsak iz svojega vrta ve kaj je, in z malo zdrave kmečke logike ne bo pretirano zastrupil, ne sebe ne svoje družine._________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?

Glede na prvotni članek mogoče le še to, kako naj si pomagamo s SODO BIKARBONO pri pranju sadja in zelenjave, ki je onesnaženo s pesticidi._________________

Pazi to, največja fora je, da moraš vsako kontrolo drago (!) plačati. Tako z izdelkom kot tudi denarno.

Aja, poleg tega moraš beležit miljon dejavnikov v prostoru, kjer skladiščiš izdelke. Od temperature, ...

Govorim izključno za ekološko. Integrirana še dovoljuje NPK, ki pa na dolgi rok slabo vpliva na zemljo. Če ne bi videl, ne bi verjel.

Pa lahko še miljon stvari naštejem o ekološko pridelani hrani ...

f0r3st727 je napisal/a: ferdo36 je napisal/a: Ne vem kaj delajo v Ameriki,ampak v EU so kontrole v ekološki in integrirani pridelavi tako ostre,da mora biti sadje in zelenjava popolnoma čista tj. brez ostankov FFS in tudi drugih primesi kot je Nimovo olje ipd.
Prvič kontrolira kontrolna organizacija,drugič Agencija za varno hrano,
na policah v trgovini pa še zdravstvena inšpekcija.
Ostankov sme biti 0,00 mg na 100 g!!!!

Tole pa potrjujem...

Najprej mora živilo prestati interno kontrolo, potem moraš poslat del živila na kontrolno hišo, kjer ti oni nardijo analizo kakovosti (če je slabo, izgubiš certifikat in moraš ponovno tri leta čakati, da ga dobiš nazaj), potem imaš še agencijo za varno hrano in še zdravstveno inšpekcijo. Če je živilo oporečno, na katerikoli stopnji, izgubiš certifikat.


Aja, pozabil sem še povedati random kontrole zemlje in še miljon drugih kontrol...

...... in potem slovenske eko certificirane pridelke postavljamo ob bok onim, pripeljanim iz tujine, kjer se najde tudi takšna zakonodaja, ki prvo leto dovoljuje uporabo FFS, naslednje leto pa za vzgojo po principu EKO brez težav in povsem v skladu z zakonodajo izdajo certifikat EKO. (Nizozemska)
Hočem reči, da se našega kmeta privija s pravili v nebo, cena pridelka pa se določa z močno ohlapnimi pogledi iz tujine po kateri se tako radi zgledujemo, primerjamo, ocenjujemo. No, za takšno ugotavljanje je sedaj prepozno. Čas je bil takrat, ko so "vsi" lebdeli po celotnem svetu, za vrt pa imeli kar "našo" Evropo. Ah, gnjavim in težim.

ferdo36 je napisal/a: Ne vem kaj delajo v Ameriki,ampak v EU so kontrole v ekološki in integrirani pridelavi tako ostre,da mora biti sadje in zelenjava popolnoma čista tj. brez ostankov FFS in tudi drugih primesi kot je Nimovo olje ipd.
Prvič kontrolira kontrolna organizacija,drugič Agencija za varno hrano,
na policah v trgovini pa še zdravstvena inšpekcija.
Ostankov sme biti 0,00 mg na 100 g!!!!

Tole pa potrjujem...

Najprej mora živilo prestati interno kontrolo, potem moraš poslat del živila na kontrolno hišo, kjer ti oni nardijo analizo kakovosti (če je slabo, izgubiš certifikat in moraš ponovno tri leta čakati, da ga dobiš nazaj), potem imaš še agencijo za varno hrano in še zdravstveno inšpekcijo. Če je živilo oporečno, na katerikoli stopnji, izgubiš certifikat.

Aja, pozabil sem še povedati random kontrole zemlje in še miljon drugih kontrol...

Ne vem kaj delajo v Ameriki,ampak v EU so kontrole v ekološki in integrirani pridelavi tako ostre,da mora biti sadje in zelenjava popolnoma čista tj. brez ostankov FFS in tudi drugih primesi kot je Nimovo olje ipd.
Prvič kontrolira kontrolna organizacija,drugič Agencija za varno hrano,
na policah v trgovini pa še zdravstvena inšpekcija.
Ostankov sme biti 0,00 mg na 100 g!!!!_________________Narava vse povrne!

No ja, lestvice NAJ...česarkoli me ne fascinirajo.
Skozi svojo evolucijsko zgodovino smo kot vrsta Homo sapiens (in kot predniške vrste) razvili ustrezno mero dopornosti, sicer nas ne bi bilo (več).
In tukaj govoriti o umazanosti živil je, milo rečeno, neustrezno. Tu gre kvečejmu za kontaminiranost z določenimi kemikalijami, ki so po funkciji pesticidi,....
Koruza, vsaj 90% svetovne proizvodnje, raste na najbolj tretiranih poljih, pa naj verjamem navedbi? Ne se hecat, no. Najbrž velja podoben ugovor še za kaj z liste "varnih".

Zanimivo, pa vendar. Koruza? Sprva boj proti plevelu, nato še proti koruznemu hrošču.....
..... no, moja koruza iz mojega vrta sigurno. Tretiram jo z motikocidom proti plevelu, nadalje pa s čaji in eteričnimi olji.

Ameriška organizacija Environmental Working Group (EWG), ki igra pomembno vlogo pri ozaveščanju ljudi o zdravi prehrani in ekologiji, je tudi letos preverila ponudbo sadja in zelenjave z vseh koncev sveta in objavila nov seznam 12 vrst sadja in zelenjave, v katerih je največ zdravju škodljivih pesticidov.

Na vrhu seznama pridelkov z visoko vsebnostjo strupenih snovi so se znašla:
jabolka,
jagode,
grozdje,
zelena,
breskve,
špinača,
sladka rdeča paprika,
nektarine, kumare,
češnjevi paradižniki,
krompir
nekatere vrste zelenega stročjega fižola......
Pri EWG ob tem opozarjajo tudi na ohrovt in pekoče paprike, ki pogosto vsebujejo človeku najnevarnejše pesticide.

Kemijsko čistejša - z nič, ali manj pesticidi pa so:
avokado,
koruza,
ananas,
zelje,
zamrznjen grah,
čebula,
šparglji,
mango,
papaja,
kivi,
jajčevci,
grenivka,
lubenica,
cvetača
sladki krompir......_________________

(Prenos iz arhiva)