novi.gartlc.si

Tule https://deloindom.delo.si/vrt-in-zivali/zelenjavni-vrtovi/kolumna-jerneje-josar-o-dveh-vrstah-skodljivcev-zelja
je obširen članek o življenju in zatiranju stenic na kapusnicah._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

muha je napisal/a: Kaj pa, če bi za poskus dala čez mrežo proti komarjem?

Morda, a je v "mumija stilu", sicer bo neučinkovito.

bobolino, jaz se tudi še zmeram borim proti tej nadlogi, nisem še imela veliko časa, a opažam, da so se tudi pri meni spet namnožili, do sedaj jih ni bilo, tako sem že mislila, da sem se jih znebila. Predlani sem probala, neem cake vdelat v zemljo in pošrpricala z neem oljem, ne tonikom. Olje se namreč lepše prime, le malo pomešan z marseillskim milom. Tako se naredi na zelju taka svetleča plast. Tudi stenice čim bolj pošpricaj. To mi je predlani pomagalo. sicer so potem še kak dan sprehajale po listih, a potem so izginile, neem naj bi deloval počasi.

Kaj pa, če bi za poskus dala čez mrežo proti komarjem?

letos sem zmetala, pa res dobesedno vrgla iz vrta vse sadike kapusnic, lastne vzgoje. Že na sadikah, ko so bile še v lončkih, so bile te frdamane stenice, pustila sem le nekaj rdeče kolerabice, pa je čisto obžrta. Ker si zimske zelenjave ne predstavljam brez parih sadik ohrovta, in bom sadike ponovno kupila, kako naj jih zaščitim? Je kdo lani dognal?

Ročno obiranje pri meni ne pride v poštev v celoti, saj bi mi med tednom vse požrle.

p.s., če je kdo kje videl sadike kodrolistnega ohrovta, ali toskanskega (mi je ena forumašica naredila lušte), naj, prosim, javi. Te dni mi je malo hodi navzkriž hoditi po trgovinah._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Ne omenjajo cimetovega olja. Mogoče bi že prah pomagal??

Takole zgledajo komaj izvaljene ličinke:

Vir: wikipedia


No, Tule v tej nalogi http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_grubar_barbara.pdf piše:

Za kemično zatiranje kapusovih stenic v Sloveniji trenutno ni registriranega nobenega insekticida (FITO – INFO, 2010).

Saj nekaj kar me veseli, pri vsem tem, da nihče ne onesnažuje zemlje

Rastline se proti svojim napadalcem branijo na različne načine. Nekaterim rastlinam pri obrambi pomaga odebeljena kutikula, druge varuje pred škodljivci voskasta povrhnjica, tretje pa kot svoj obrambni mehanizem uporabljajo trne, bodice. Rastlina se pred škodljivci lahko brani tudi kemično (npr. s tanini). Vendar pa je vse našteto, navadno premalo pri odvračanju škodljivcev iz podreda Heteroptera (Schaefer in Panizzi, 2000).

Pravi da obstajajo sorte, ki so bolj odporne. Pomaga tudi, kolobarjenje in uporaba privabilnih posevkov. Samo verjetno na malem vrtu to ne gre. Obstajajo pa tudi naravni sovražniki, to so entomopatogene ogorčice. Pomaga tudi medsetev, repelentno delujočih rastlin.

Pa še njihov preizkus z eteričnimi olji:

Pri uporabi šestih eteričnih olj, rožmarina (Rosmarinus officinalis), kafrovca (Cinnamomum camphora), črnega popra (Piper nigrum), sivke (Lavandula angustifolia), vrtnega ognjiča (Calendula officinalis) in navadnega gabeza (Symphytum officinale), smo prišli na podlagi izbirnega preizkusa do desetih ugotovitev.
•Vsa eterična olja so pričakovano pokazala najmanjšo fitotoksičnost pri 0,1 % koncentraciji in najvišjo pri 1 % koncentraciji.
•Za najmanj fitotoksični eterični olji sta se izkazala vrtni ognjič in navadni gabez.
•Najvišjo fitotoksičnost smo ugotovili pri eteričnih oljih sivke in kafre.
•Najmanj poškodb zaradi sesanja pisane stenice smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z 1 % koncentracijo eteričnih olj. Največ poškodb smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z 0,1 % koncentracijo eteričnih olj.
•Odrasli osebki pisane stenice so največpoškodb s sesanjem povzročili na listih zelja, ki so bili tretirani z vrtnim ognjičem, navadnim gabezom, kafro in črnim poprom. Najmanj poškodb smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z eteričnima oljema rožmarina in sivke.
•Ličinke pisane stenice so največ poškodb s sesanjem povzročile na listih zelja , tretiranih z eteričnimi olji navadnega gabeza, vrtnega ognjiča, rožmarina, črnega popra in sivke. Najmanj poškodb smo opazili na listih zelja, ki so bili tretirani z eteričnim oljem kafre.
•Največ živih (aktivnih) odraslih osebkov je bilo v petrijevkah, kjer so bili listi zelja tretirani z eteričnim oljem sivke, vendar se na listih zelja niso veliko prehranjevali. Na listih zelja, ki so bili tretirani z eteričnim oljem sivke je bilo najmanj poškodb zaradi sesanja pisane stenice.
•Najmanjšo aktivnost odraslih osebkov pisane stenice smo dokazali v petrijevkah, kjer so bili listi tretirani z eteričnim oljem črnega popra.
•Pri vseh šestih eteričnih oljih je bila aktivnost ličink pisane stenice zelo zmanjšana. Vsi povprečni indeksi so imeli vrednost pod 1,2 (oznaka 1: komaj živa pisana stenica),
•Največja aktivnost ličink pisane stenice je bila pri 0,1 % koncentraciji eteričnih olj in najmanjša pri 1 % koncentraciji eterič
nih olj.


Tako bo treba na podlagi tega, še kaj eksperimentirati z eteričnimi olji.

No meni je pomagal biokil pa zelo velik zalivanja pri meni je še vedno suša ,no rešila pa sem pred propadom rastlin .

Najbrž ekološko pride v poštev le obiranje . Stenic najbrž še ptiči ne marajo.

Kot sem rekla. Najprej pepel. Nato piretrin, nato bom poskusila tudi z čajem iz rabarbare. Nekaj bo že moralo biti. Če ne bo šlo, bom tiste par rastlin obrala ročno in prek poveznila mrežo._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë