Napisal/-a stara postaja » Ne Jun 08, 2014 9:21 am
Zdaj pa že zardevam od zadrege..Hvala vsem res nisem pričakovala, da bo kdo ob morju prekrasnih (vaših) slik opazil tudi moj košček sveta.
Marijav, bilo je pred 4 leti. Z možem sta šla na servis v Ljutomer. Nisem te mogla počakati doma, ker sem letala med bolnišnico in domom, bili so zadnji dnevi moževega življenja...Temu primerno je bilo (najbrž) vse doma (v še večjem razsulu kot običajno). Sem pra ravno tisto pomlad (marca) posadila prvih 56 Petrovićevih vrtnic. A takrat so bile še nebogljeni kupčki...
Voda, tvoje ustvarjanje in tebe kot osebo (čeprav te osebno še ne poznam), občudujem od vsega začetka. Nekaj skupnega imava, čepra sva popolnoma različni (ti meščanka, z uglednim življenskim delom, jaz bosa kmetica, ki ji je vseeno, kako izgleda). Tudi ti poprimeš za vsako delo, riješ, koplješ, zbiraš material in ustvarjaš. Iz odvrženega narediš nekaj čudovitega..Eh, preveč me zanese pri pisanju, ne znam nehati.
Skratka: zares ste me presenetili vsi skupaj!
Novalis, seveda si vzamem čas za posedanje..Veš, v mojih letih življenje počasneje teče...("Duh je sicer voljan, toda meso je slabo"). Pod smreko, ki sem jo zasadila pred 40 leti, sem si uredila preprosto "vrtno garnituro: miza iz štora in mlinskega kamna ,sedeži so prekrasno izmaličeni kosa debla akacije, ki je dala skozi desetletja boja za preživetje, po ograji pa se plazi kovačnik in bršljan in me gosta zavesa varuje pred popoldanskim soncem in pogledi s ceste. Tudi zjutaj tu rada spijem kavo, takrat me od vzhodne strani božajo sončni žarki, angleške vrtnice in burbonke pa so kot na predstavi pred menoj. Ker je na dveh straneh gozd, poslušam zjutraj pravi ptičji koncert. .. lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)Nazadnje urejal/a stara postaja 08 Jun 2014 10:34; skupaj popravljeno 1 krat
Zdaj pa že zardevam od zadrege..Hvala vsem res nisem pričakovala, da bo kdo ob morju prekrasnih (vaših) slik opazil tudi moj košček sveta.
Marijav, bilo je pred 4 leti. Z možem sta šla na servis v Ljutomer. Nisem te mogla počakati doma, ker sem letala med bolnišnico in domom, bili so zadnji dnevi moževega življenja...Temu primerno je bilo (najbrž) vse doma (v še večjem razsulu kot običajno). Sem pra ravno tisto pomlad (marca) posadila prvih 56 Petrovićevih vrtnic. A takrat so bile še nebogljeni kupčki...
Voda, tvoje ustvarjanje in tebe kot osebo (čeprav te osebno še ne poznam), občudujem od vsega začetka. Nekaj skupnega imava, čepra sva popolnoma različni (ti meščanka, z uglednim življenskim delom, jaz bosa kmetica, ki ji je vseeno, kako izgleda). Tudi ti poprimeš za vsako delo, riješ, koplješ, zbiraš material in ustvarjaš. Iz odvrženega narediš nekaj čudovitega..Eh, preveč me zanese pri pisanju, ne znam nehati.
Skratka: zares ste me presenetili vsi skupaj!
Novalis, seveda si vzamem čas za posedanje..Veš, v mojih letih življenje počasneje teče...("Duh je sicer voljan, toda meso je slabo"). Pod smreko, ki sem jo zasadila pred 40 leti, sem si uredila preprosto "vrtno garnituro: miza iz štora in mlinskega kamna ,sedeži so prekrasno izmaličeni kosa debla akacije, ki je dala skozi desetletja boja za preživetje, po ograji pa se plazi kovačnik in bršljan in me gosta zavesa varuje pred popoldanskim soncem in pogledi s ceste. Tudi zjutaj tu rada spijem kavo, takrat me od vzhodne strani božajo sončni žarki, angleške vrtnice in burbonke pa so kot na predstavi pred menoj. Ker je na dveh straneh gozd, poslušam zjutraj pravi ptičji koncert. .. lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)Nazadnje urejal/a stara postaja 08 Jun 2014 10:34; skupaj popravljeno 1 krat