Napisal/-a greeny » Ne Jun 08, 2014 2:02 pm
Grozno, da lan še nima svoje teme, pa jo bo imel zdaj, ko sem o njem naredil kratek seminar .
ZGODOVINA: lan naj bi bil znan že nekaj tisoč let pred našim štetjem kot uporabna rastlina, tako za hrano (našli so ostanke semen in olja) kot za platno (naj bi bile egipčanske mumije oblečene v laneno platno). Zaradi dolgotrajne in naporne obdelave ga je nadomestil mehkeši, a manj trpežen bombaž.
Na slovenskih tleh so ostanke pustili že mostiščarji, v 2. polovici 18. st. naj bi bilo v Sloveniji še okrog 6000 ha njiv lanu, potem je pa upadalo in po 2. svetovni vojni hitro prišlo skoraj na ničlo. Danes je zelo redko sejan.
UPORABA:
-platno: obstajata dva tipa sort lanu, predivni, ki je višji, ima manj cvetov in se razveji v zg. tretjini, tako se dobi pač daljša vlakna. Drug je oljni, z več cvetovi in potem več semeni.
-hrana/prehransko dopolnilo/zdravilo (seme in tudi olje):
1. seme je zdravilo pri kroničnem zaprtju, pri čemer deluje mehanično – v tekočem okolju nabreka, pri čemer se sprošča sluz, ki omogoči boljšo prehodnost blata, pa tudi z nabrekanjem in pritiskanjem na črevo, se spodbuja peristaltiko. Učinek nastopi šele po nekaj dneh. Uporabljamo cela semena (izkoristimo le sluzi v ovoju) ali strta (izkoristimo še olja in druge snovi iz notranjosti, več kasneje...)
seme vsebuje do polovico maščob, okrog četrtino beljakovin, 5-10% sluzi in druge snovi v manjših količinah (vitamini, minerali, fitosteroli...)
2. skoraj polovico vseh maščob predstavlja alfa linolenska kislina, ki je omega-3 maščobna kislina in torej zato ugodno deluje na ožilje
3. snov ciklolinopeptid A v semenih naj bi močno ščitil jetra, podobno kot pegasti badelj (vendar ne vem, koliko ga sploh vsebuje), in zato baje lahko reši življenje ob zastrupitvi z zeleno mušnico, če se ga vzame nekaj ur po zaužitju te, ker zaščiti jetra, na katere pa najbolj delujejo strupi v mušnici
4. v eni od raziskav so pokazali pozitivno delovanje ob prehodu v menopavzo, saj je pri nekaterih ženskah prišlo do izboljšanja splošnega počutja, pri nekaj pa so celo povsem izginili vročinski vali. tako delovanje pripisujejo fiestrogenom, torej snovem, ki so podobne človeškim ženskim hormonom, a so rastlinskega izvora.
-obloge
predvsem pogače , ki nastanejo po iztiskanju olja, ali tudi zmleta semena, lahko polagamo na ekceme na koži, pri problemih z luskavico ali kožnem posipu (to sicer ne vem, kaj je). Naj bi se zmanjšale tudi rdečine pri avtoimunskem lupus erythematosus.
-olje (ne za prehrano):
je lahkosušeče olja, zato se ga uporablja v industriji barv, lakov, linoleja, herbicidov, firneža, tiskarskega črnila, za strojenje usnja in še kje
NEZAŽELENO:
-mogoče boste kje prebrali, da bi bilo lahko nevarno uživati semena zaradi vsebnosti cianogenih glikozidov, ki se lahko spremenjijo v strupen cianovodik, vendar se to skoraj ne dogaja, ker se encimi, ki to naredijo, v želodcu v kislem inaktivirajo.
-lanenih semen ne smejo uporabljati ljudje z zaporo črevesja
-treba je piti dovolj (veliko) tekočine ob uživanju semen, sicer ta posrkajo tekočino iz okolja in dosežemo ravno nasprotni učinek - močno zaprtje. Sluzi namreč vsrkajo vsaj ene 15-kratno količino vode.
-olje oz. strta semena hitro postanejo žarka zaradi oksidacije, zato jih je najbolje zmeraj pripravljati sveže.
Kolikor sem prebral, se lahko vzame do ene tri žlice semen dnevno. Primerjal sem tudi prehransko vrednost s chia semeni (Salvia hispanica) in po mojem mnenju razlike niso tako občutne, da bi bilo nujno imeti raje chia semena. Res je, da jih ni treba mleti, ampak kar se sestave tiče, je vse tam tam, kakšnega minerala pri eneme malo več, drugega pri drugem, maščobe podobne po sestavi in vsebnosti, itd. Sem pa ravno včeraj primerjal cene v Sanolaborju in je chia ene 4x dražja... Samo povem .
1. Drozg B., 2010. Značilnosti olja v lanenem semenu. Diplomsko delo
2. Galle Toplak K., 2000. Zdravilne rastline na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana
3. Kreft S., Glavač H. N. (ur.), 2013. Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana
4. the promising future of chia (članek)
5. Hall C., Tulbek M. C., Xu A. Y., 2006. Flaxseed. Advances in food and Nutrition Research. 51, p.: 1-97
6. http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1520
7. http://www.prevention.com/which-healthier-chia-seeds-or-flax-seeds
8. http://www.theglobeandmail.com/life/health-and-fitness/ask-a-health-expert/are-flaxseed-or-chia-seeds-better-for-me/article4371817/
9. http://en.wikipedia.org/wiki/Flax
10. http://en.wikipedia.org/wiki/Salvia_hispanica
Grozno, da lan še nima svoje teme, pa jo bo imel zdaj, ko sem o njem naredil kratek seminar .
ZGODOVINA: lan naj bi bil znan že nekaj tisoč let pred našim štetjem kot uporabna rastlina, tako za hrano (našli so ostanke semen in olja) kot za platno (naj bi bile egipčanske mumije oblečene v laneno platno). Zaradi dolgotrajne in naporne obdelave ga je nadomestil mehkeši, a manj trpežen bombaž.
Na slovenskih tleh so ostanke pustili že mostiščarji, v 2. polovici 18. st. naj bi bilo v Sloveniji še okrog 6000 ha njiv lanu, potem je pa upadalo in po 2. svetovni vojni hitro prišlo skoraj na ničlo. Danes je zelo redko sejan.
UPORABA:
-platno: obstajata dva tipa sort lanu, predivni, ki je višji, ima manj cvetov in se razveji v zg. tretjini, tako se dobi pač daljša vlakna. Drug je oljni, z več cvetovi in potem več semeni.
-hrana/prehransko dopolnilo/zdravilo (seme in tudi olje):
1. seme je zdravilo pri kroničnem zaprtju, pri čemer deluje mehanično – v tekočem okolju nabreka, pri čemer se sprošča sluz, ki omogoči boljšo prehodnost blata, pa tudi z nabrekanjem in pritiskanjem na črevo, se spodbuja peristaltiko. Učinek nastopi šele po nekaj dneh. Uporabljamo cela semena (izkoristimo le sluzi v ovoju) ali strta (izkoristimo še olja in druge snovi iz notranjosti, več kasneje...)
seme vsebuje do polovico maščob, okrog četrtino beljakovin, 5-10% sluzi in druge snovi v manjših količinah (vitamini, minerali, fitosteroli...)
2. skoraj polovico vseh maščob predstavlja alfa linolenska kislina, ki je omega-3 maščobna kislina in torej zato ugodno deluje na ožilje
3. snov ciklolinopeptid A v semenih naj bi močno ščitil jetra, podobno kot pegasti badelj (vendar ne vem, koliko ga sploh vsebuje), in zato baje lahko reši življenje ob zastrupitvi z zeleno mušnico, če se ga vzame nekaj ur po zaužitju te, ker zaščiti jetra, na katere pa najbolj delujejo strupi v mušnici
4. v eni od raziskav so pokazali pozitivno delovanje ob prehodu v menopavzo, saj je pri nekaterih ženskah prišlo do izboljšanja splošnega počutja, pri nekaj pa so celo povsem izginili vročinski vali. tako delovanje pripisujejo fiestrogenom, torej snovem, ki so podobne človeškim ženskim hormonom, a so rastlinskega izvora.
-obloge
predvsem pogače , ki nastanejo po iztiskanju olja, ali tudi zmleta semena, lahko polagamo na ekceme na koži, pri problemih z luskavico ali kožnem posipu (to sicer ne vem, kaj je). Naj bi se zmanjšale tudi rdečine pri avtoimunskem lupus erythematosus.
-olje (ne za prehrano):
je lahkosušeče olja, zato se ga uporablja v industriji barv, lakov, linoleja, herbicidov, firneža, tiskarskega črnila, za strojenje usnja in še kje
NEZAŽELENO:
-mogoče boste kje prebrali, da bi bilo lahko nevarno uživati semena zaradi vsebnosti cianogenih glikozidov, ki se lahko spremenjijo v strupen cianovodik, vendar se to skoraj ne dogaja, ker se encimi, ki to naredijo, v želodcu v kislem inaktivirajo.
-lanenih semen ne smejo uporabljati ljudje z zaporo črevesja
-treba je piti dovolj (veliko) tekočine ob uživanju semen, sicer ta posrkajo tekočino iz okolja in dosežemo ravno nasprotni učinek - močno zaprtje. Sluzi namreč vsrkajo vsaj ene 15-kratno količino vode.
-olje oz. strta semena hitro postanejo žarka zaradi oksidacije, zato jih je najbolje zmeraj pripravljati sveže.
Kolikor sem prebral, se lahko vzame do ene tri žlice semen dnevno. Primerjal sem tudi prehransko vrednost s chia semeni (Salvia hispanica) in po mojem mnenju razlike niso tako občutne, da bi bilo nujno imeti raje chia semena. Res je, da jih ni treba mleti, ampak kar se sestave tiče, je vse tam tam, kakšnega minerala pri eneme malo več, drugega pri drugem, maščobe podobne po sestavi in vsebnosti, itd. Sem pa ravno včeraj primerjal cene v Sanolaborju in je chia ene 4x dražja... Samo povem .
1. Drozg B., 2010. Značilnosti olja v lanenem semenu. Diplomsko delo
2. Galle Toplak K., 2000. Zdravilne rastline na Slovenskem. Mladinska knjiga, Ljubljana
3. Kreft S., Glavač H. N. (ur.), 2013. Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana
4. the promising future of chia (članek)
5. Hall C., Tulbek M. C., Xu A. Y., 2006. Flaxseed. Advances in food and Nutrition Research. 51, p.: 1-97
6. http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1520
7. http://www.prevention.com/which-healthier-chia-seeds-or-flax-seeds
8. http://www.theglobeandmail.com/life/health-and-fitness/ask-a-health-expert/are-flaxseed-or-chia-seeds-better-for-me/article4371817/
9. http://en.wikipedia.org/wiki/Flax
10. http://en.wikipedia.org/wiki/Salvia_hispanica