novi.gartlc.si

zuf, šepetalec zelenjavnemu vrtu

juglans, lepo te je brati, res.
Kar se tiče obiska, nič ne boš motil, z veseljem te sprejmemo!
Sem doma, pridi za kakšno uro, minutka bo premalo.
Lep dan.

p.s.
vabilo velja kadarkoli tudi za vse druge forumaše, vas bom zelo vesel, če pridete na obisk...

Ej zuf, odgovoril si veliko več, kot si upaš predstavljati!!!!!!!!*

Če se torej osredotočim na spraševano je potemtakem poanta v ozaveščenosti, volji in pozitivnem stanju duha, ...... povsem razumljivo, a sem namenoma želel tvoje mnenje v obliki zapisa. Hvala, in prav je, da zapis ostanejo viden.

Predvsem mi je všeč, da si se opisal kot "duhovnega", oziroma, da so trenutki, ko deluješ "duhovno". Mislim, da je ta zapis (sploh v delu, ko se tako predstavljaš) pomemben v širšem smislu, ......, ker včasih duhovnost (ne glede na vse silne definicije kaj to sploh je) deluje nekako misterično, tuje, nepoznano, temu pa praviloma slede predsodki.

Ja Laki. Mi je žal, da sem pozabil.
Predlagam, da mu za krog ali dva "posodiš" svoje cvikerje. Ti povem, bo takoj zagledal "duhovnost" ( ), če parafraziram stari indijanski pregovor z mokasini.

Ajde, fejst bod'te tud vi tam gori, pa dob'r rihtajte.

* posledica navdušenja in nikakor ne kričanje.

ps: v petek 27.6. bom v Litiji, Če imaš čas, si doma in voljan sprejeti kakšno "motnjo" sicer utečenega miru, potem lahko priletim za kakšno minutko. Med 17 in 18 uro.

Bi rekel, da največjo vlogo igra navdušenje in občudovanje.
Vsako leto sem sem bolj in bolj navdušen nad tem kako lahko iz ene semenke rastejo tako čudovite stvari.
Veliko opazujem na vrtu, takrat se čudim in veselim.
Dostikrat na glas rečem posajeni/posejani rastlini - lepo rasti!
Pa bos hodim, in z zemljo vedno delam z golimi rokami.
To bo to, se mi zdi.
Laki (prijatelj) reče, da nisem niti malo duhoven, a je v meni veliko duhovnosti.
Ne maram preveč čarati, če lahko temu tako rečem, a se večino svojega časa zavedam lepote in čudeža življenja.
Upam, da sem vsaj malo pojasnil svoje ustvarjanje na vrtu.
Rastline itak same rastejo, sam živo zemljo rabijo.
Lepo bodi in vsi ostali tudi.

Zdaj grem sejati radič, endivijo in kolerabo.

Amm .... , omenjenega videa niti nisem preveč zaznal iz vsebinskega zornega kota, sta naredila večji vtis s svojo pojavo, pristopom, dinamiko potez, povedanega, odzivanja. Skratka, dokaj zgovorna subjektivna raven in tudi zelo prijetna, ... ter kot stil snemanja video posnetka, ki me je navdušil.
Vsebinsko imaš vse te reči že tako ali tako podrobno predstavljene na forumu in verjetno zato nekoliko opletam izven pričakovanega zaznavnega polja.

Srce torej in njega delovanje.
Ljubiti zemljo, vrt, rastline.
Ljubezen do sočloveka je nekako bolj poznana. Privlačijo nas nasprotja, izstopanja, posebnosti, hrepenimo po bližini, želimo si varnosti, potrditve, zavedaje ali ne čutimo potrebo po dajanju, tudi prejemanju in recimo temu stanje ljubezni, ko se počutimo izpolnjeni in hkrati enako tudi nudimo.
Kako je pa v odnosu do rastlin in na sploh narave, okolice, v širšem smislu? Da prejemamo je nekako poznano, toda v obratno smer? Tu z izrazom "ljubezen" verjetno ne misliš materialnih dobrin. (zastirka na zemlji naprimer) Morda občutja, čustva, ljubezen, ki jih načrtovano (?) izražaš.
Vzporedno je delovanje rok (telesa, intelekta) in tako v nekem trenutku namestimo zastirko iz slame, v drugem iz komposta, v nadaljevanju nekaj tretjega in tako dalje ... kar je jasno.
Si poizkušam predstavljati in te sprašujem.

ps: sem skrajni šalabajzar, ker sem pozabil kolegovo ime. Se mi je predstavil,jaz pa .

Vrtna tla, ljubimo jih.
Če bi moral izbrati najpomembnejši nasvet - zaščita zemlje.
Potem se mikrobi in vse ostalo veseli.

Greda na posnetku je izjema, vse ostalo ni bilo pripravljeno na ta način, ampak sem do zdaj samo enkrat foliarno zalil z BIM pripravkom.

Največjo zaslugo nosita listavka in kompost - ni je boljše zastirke kot mešanica listavke in komposta.

Če te pa zanima kaj konkretnega pa kar vprašaj.

Aha, pa še to - domače sadike vzgojene s pomočjo komposta so veliko bolj zdrave, bujne in vesele.

Listavka in kompost.

Tukajle sta sploh carja, ko vidim kako se mora spraševati, da človek dobi "prave" odgovore.
.... no, pa bi v tej maniri nadaljeval, a pred tem še citat, da bo jasno kam "juglans taco moli".

Citiram: Človek lahko z srcem in pametjo narave vrtove neguje brez prekopavanja.

Bi lahko namenil nekaj besed vlogi "srca" pri delu z naravo?

Hvala za odgovor._________________Andreja

Zastiranje v tem času s suho zastirko je lahko dvorezen meč - res je, prepreči izhlapevanje, ampak, če je zastirka suha in ni dežja lahko še tisto malo vlage izčrpa iz tal, pride malo naliva in zastirka vse popije, predno sploh pride do zemlje.

V tem času je dobra sveža košnja, drobnejša je, bolje je.
Večja kot je, več je zraka vmes in se hitreje izsuši, pa še nerodno je zastirati okoli rastlin.

Najboljša zastirka je pa itak listavka+kompost, sploh pa zdaj.

Seno ali slama? Ne bi vedel, bo kdo drug povedal.

Poizkusi s cimetom in neemom, nimaš kaj zgubiti.

Zuf ti si res car. Občudujem tvoj vrt-njivo, tvoje prispevke, v vsem se vidi, da delaš z dušo. Kako se boriš s škodljivci in boleznimi? Včeraj sem na sadikah zelja, katerih listi so čisto luknjasti, nabrala za eno pest drobnih polžkov s hišicami, videla sem pa tudi polno raznih žuželk. Misliš, da bi cimetov pripravek v kombinaciji z neem oljem pomagal?
Njivo imam na delu, kjer ni vode, nimam niti objekta, da bi stregla vodo. Koliko debelo zastirko bi morala imeti, da mi ne bi suša vse vzela. Ratzmišljam, da bi vsaj plastične flaše zakopala poleg paradižnikov in paprike, ki sta velika porabnika. Ostalo pa ne vem, kako bo preživelo. Je boljša zastirka iz slame ali sena - mislim, katero bolj drži vlago?_________________Andreja