Napisal/-a Špela » Če Jan 29, 2015 4:49 pm
Ključ je, po mojem mnenju, v povzročanju najmanjše možne mere trpljenja. Meni ni sprejemljivo, da žival izgubi življenje, da lahko jaz zadovoljim svoje brbončice. Ni mi sprejemljivo, da žival izgubi življenje ali trpi, ker bi jaz želela usnjene čevlje, svilen/krznen šal in volnen pulover. Ni mi sprejemljivo, da se teletom odreka materino mleko in se jih namerno slabo hrani, da je njihovo meso svetlejše in bolj nežno, ker so tako hudo slabokrvni. Ni mi niti sprejemljivo, da so kokoši zaprte po kletkah ali skednjih ("prosta reja"), da jim lahko pobiramo jajca. Ni mi sprejemljivo, da na plantažah kave in bombaža garajo otroci. Ne morem sprejeti, da se hrano/oblačila meče stran, medtem ko ljudje živijo v pomanjkanju. Ne sprejmem, da ljudje plačujejo tisočake za čistokrvne pse, medtem ko po zavetiščih ždijo mešanci.
Lahko bi nadaljevala, pa ste verjetno ujeli tok.
Ker se mi te stvari ne zdijo sprejemljive, delam kontra oz. vsaj ne prispevam k njim. Tu ni nobenega licemerstva, nisem "slab lovec", pač pa sem se zavestno odločila, da bom povzročala čim manj trpljenja.
Da je človek po svoji fiziologiji vsejedec nikakor ne drži. Še manj drži trditev, da je meso za preživetje potrebno, saj so vegetarijanska plemena in ljudstva obstajala že od nekdaj. Nekaj jih živi še danes, poleg njih pa ustreznost vegetarijanstva potrjujemo tudi tisti, ki smo to izbrali neodvisno od prednikov in kulturnih vzorcev. Ne samo, da je vegetarijanstvo ustrezno, z visoko presno rastlinsko prehrano ljudje zdravijo vse možne bolezni, od srčno-žilnih do raka do avtoimunskih in seveda tudi blažjih stanj. Moja družina lahko potrdi, da zdravstvenih težav na taki prehrani ni, že obstoječe pa izginejo ali se vsaj izboljšajo.
Bedno se mi zdi, da se empatijo in čut za moralo tlači v drek, kot to počne Rukola. To je vrlina, ki je danes med ljudmi po večini že izumrla. Hvala bogu, da še obstajajo ljudje, ki se trudijo na svoj način izboljšati situacijo. Večina namreč raje išče izgovore. Sama sem jih slišala že mnogo, pa se jih še kar ponavlja, čeprav ne držijo niti kaplje vode. Ta o potrebnosti mesa je recimo eden izmed najbolj pogostih, čeprav nihče ne zna razložiti, kaj natanko je tako potrebnega v mesu. Še en je recimo ta, da en sam človek itak ne bo ničesar spremenil in se matram za brezveze. Ali pa ta, da sta zrak in voda tako onesnažena, da je moje pridelovanje lastne hrane slabša možnost od kupovanja v Mercatorju. Pogosto me ljudje vprašajo, če se vozim z avtom, kot da bi to definiralo človeka?
A ni poanta vsega to, da smo čim boljši? Da se vsak pri sebi potrudi in naredi čim več dobrega in čim manj slabega? Iskanje izgovorov, diskreditacija "nasprotne" strani, deljenje na tabore in namerno izpostavljanje slabosti drugih (namesto prednosti) prinese samo trenja, prepire in negativna občutja pri vseh udeleženih.
Ključ je, po mojem mnenju, v povzročanju najmanjše možne mere trpljenja. Meni ni sprejemljivo, da žival izgubi življenje, da lahko jaz zadovoljim svoje brbončice. Ni mi sprejemljivo, da žival izgubi življenje ali trpi, ker bi jaz želela usnjene čevlje, svilen/krznen šal in volnen pulover. Ni mi sprejemljivo, da se teletom odreka materino mleko in se jih namerno slabo hrani, da je njihovo meso svetlejše in bolj nežno, ker so tako hudo slabokrvni. Ni mi niti sprejemljivo, da so kokoši zaprte po kletkah ali skednjih ("prosta reja"), da jim lahko pobiramo jajca. Ni mi sprejemljivo, da na plantažah kave in bombaža garajo otroci. Ne morem sprejeti, da se hrano/oblačila meče stran, medtem ko ljudje živijo v pomanjkanju. Ne sprejmem, da ljudje plačujejo tisočake za čistokrvne pse, medtem ko po zavetiščih ždijo mešanci.
Lahko bi nadaljevala, pa ste verjetno ujeli tok.
Ker se mi te stvari ne zdijo sprejemljive, delam kontra oz. vsaj ne prispevam k njim. Tu ni nobenega licemerstva, nisem "slab lovec", pač pa sem se zavestno odločila, da bom povzročala čim manj trpljenja.
Da je človek po svoji fiziologiji vsejedec nikakor ne drži. Še manj drži trditev, da je meso za preživetje potrebno, saj so vegetarijanska plemena in ljudstva obstajala že od nekdaj. Nekaj jih živi še danes, poleg njih pa ustreznost vegetarijanstva potrjujemo tudi tisti, ki smo to izbrali neodvisno od prednikov in kulturnih vzorcev. Ne samo, da je vegetarijanstvo ustrezno, z visoko presno rastlinsko prehrano ljudje zdravijo vse možne bolezni, od srčno-žilnih do raka do avtoimunskih in seveda tudi blažjih stanj. Moja družina lahko potrdi, da zdravstvenih težav na taki prehrani ni, že obstoječe pa izginejo ali se vsaj izboljšajo.
Bedno se mi zdi, da se empatijo in čut za moralo tlači v drek, kot to počne Rukola. To je vrlina, ki je danes med ljudmi po večini že izumrla. Hvala bogu, da še obstajajo ljudje, ki se trudijo na svoj način izboljšati situacijo. Večina namreč raje išče izgovore. Sama sem jih slišala že mnogo, pa se jih še kar ponavlja, čeprav ne držijo niti kaplje vode. Ta o potrebnosti mesa je recimo eden izmed najbolj pogostih, čeprav nihče ne zna razložiti, kaj natanko je tako potrebnega v mesu. Še en je recimo ta, da en sam človek itak ne bo ničesar spremenil in se matram za brezveze. Ali pa ta, da sta zrak in voda tako onesnažena, da je moje pridelovanje lastne hrane slabša možnost od kupovanja v Mercatorju. Pogosto me ljudje vprašajo, če se vozim z avtom, kot da bi to definiralo človeka?
A ni poanta vsega to, da smo čim boljši? Da se vsak pri sebi potrudi in naredi čim več dobrega in čim manj slabega? Iskanje izgovorov, diskreditacija "nasprotne" strani, deljenje na tabore in namerno izpostavljanje slabosti drugih (namesto prednosti) prinese samo trenja, prepire in negativna občutja pri vseh udeleženih.