Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Miscanthus - trstikovec, miskant

Napiši odgovor

Potrditvena koda
Vtipkaj kodo, ki jo vidiš na sliki. Vse črke so male, ničle ni.
Smeški
:D :) ;) :( :o :shock: :? 8-) :lol: :x :P :oops: :cry: :evil: :twisted: :roll: :!: :?: :idea: :arrow: :| :mrgreen: :geek: :ugeek:

BBCode je vključena
[img] je vključen
[url] je vključen
Smeški so vključeni

Preglej temo
   

Razširi pogled Preglej temo: Miscanthus - trstikovec, miskant

Napisal/-a trajnice » Po Jun 16, 2014 1:43 pm

Bobolino, zanimiv razmislek: kdaj je sploh primerno saditi trajnice, tudi trave?

Nekaj pravil je treba upoštevati, če hočemo saditi trajnice uspešno:

- Presajanje (izkopavanje in deljenje) trajnic lahko opravimo jeseni ali spomladi. Tu ne velja kot primeren čas za vse enako! Trave ( vsaj večino)vsekakor presajamo spomladi bolj uspešno kot jeseni, ker je večina jeseni v polni rasti.

- Vsakovrstne sadike, tudi trajnic, ki so bile gojene v lončkih, lahko sadimo na prosto vedno, kadar zemlja ni zmrznjena. Zahtevajo pa v različnih letnih časih različno nego, da bi se lahko vrasle.

- Ločiti je treba trpežne sadike od pomehkuženih! Trpežne sadike, tiste, ki v lončkih rastejo v navadni vrtni zemlji in ne v šotnici in med rastjo niso bile forsirane (so torej gojene asketsko) in so v času gojenja v lončkih vedno na prostem, lahko sadimo kadar-koli. Le v času suše, ki morda nastopi po sajenju, je treba skrbeti za zalivanje, dokler se ne vrastejo. Poleti se to zgodi zelo hitro, v tednu ali dveh ali vsaj v enem mesecu.

Vsekakor pa velja: ko je zemlja pripravljena, je dobro saditi čimprej, da bo raslo čimprej.

Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje

Napisal/-a bobolino » Po Jun 16, 2014 11:40 am

verjetno v tej prihajajoči vročini ni smiselno sadit miskante, ali pač? Take, in lončkov? Koliko bi sploh naredili do zime?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Napisal/-a juglans » Po Jun 16, 2014 10:48 am

Hvala za pojasnilo.

Napisal/-a trajnice » Po Jun 16, 2014 7:54 am

Za tiste trave, ki vsako pomlad odganjajo na novo iz koreninskega vratu, je požiganje sprejemljivo, če so zadovoljeni tudi vsi ostali pogoji. Kot pravilno ugotavljate, je to na vrtovih le redko slučaj.
Pri tistih travah, ki pa vsako leto odganjajo iz listnih tulcev višje nad zemljo (kot n.pr. pampaška trava), pa bi tak način odstranjevanja suhih delov bil škodljiv.

Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje

Napisal/-a juglans » Po Jun 16, 2014 12:25 am

Bom kar tu vprašal, čeprav bo govora na splošno o travah in ne zgolj o miskantu.

Nekje sem bral, da je najbolj učinkovito in rastlinam prijazno pomladansko čiščenje odmrlega zelenja s kurjenjem (sežiganjem). Iz praktičnega vidika je to za manjše nasade (vrtove) sicer ne- ali pa težje izvedljivo, vendar me kljub vsemu zanima mnenje strokovnjakinje kot je ga. Jožica.
Menda z rezanjem ali košnjo težko odstranimo zgolj suhi del, torej ponavadi zarežemo že v zelene dele listja, ki ravno odganja iz sredine, s tem pa povzročamo rane, ki se nekako ne "zaprejo". Zaradi tega rastline lahko gnijejo oziroma odmirajo.
Od ožiganja naj bi bile te "rane" za rastline manj obremenjujoče in tako čiščenje s takšnim načinom bolj priporočljivo.
Tudi če razmišljam logično je za stepski (travnati) svet povsem sprejemljivo obnavljanje s požiganjem, medtem, ko je v drugih habitatih ogenj veliko bolj uničevalen.
Je kaj resnice na tem?

Napisal/-a trajnice » Ne Jun 15, 2014 7:57 pm

Nekatere trave, zlasti tiste, ki niso prav stabilne, lahko pred zimo povežemo, da ohranijo bolj lepe in stabilne šope do pomladi. To je koristno takrat, ko obstaja nevarnost mokrega snega, pod katerim se šopi radi poležejo. Zato s povezovanjem jeseni ne hitimo.

Tam, kjer ni mokrega snega, je povezovanje nepotrebno in nesmiselno. Nepovezani šopi trav so namreč mnogo lepši, kot povezani.

Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje

Napisal/-a bobolino » Ne Jun 15, 2014 2:58 pm

Mene pa zanima, ali jih je potrebno pred zimo tudi povezati in še kako drugače zaščititi?_________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Napisal/-a trajnice » Ne Maj 18, 2014 9:17 am

Trstikovci (zlasti različne sorte osnovne vrste Miscanthus sinensis - kitajskega trstikovca) prav gotovo sodijo med najbolj trpežne in dolgožive trave, saj so tudi v Sloveniji ponekje opazni posamezni 'grmi', ki so stari celo že več desetletij.
Ker je sort veliko, so tudi razlike med njimi precejšnje, tako v višini, času cvetenja, širini listov in tudi barvi listov in cvetnih latov. Kar nekaj sort je možno spoznati na www.trajnice.com.

Kitajski trstikovci, praktično vse sorte, pa pravzares ne potrebujejo nobene nege, ko se enkrat dodobra ukoreninijo. Le zgodaj spomladi jih je treba nekaj centimetrov nad zemljo požeti ali pokositi.

Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje

Napisal/-a bobolino » Sr Feb 19, 2014 10:57 pm

Mislim, da pri meni rase Miscanthus Sinensis Gracillimus. Preden mi ga je mož pred par dnevi porezal, sem shranila nekaj socvetij. Bodo znalci povedali, ali bo seme kaljivo. Če ga kdo rabi, je še na voljo._________________"But he that dares not grasp the thorn should never crave the rose."
Anne Brontë

Napisal/-a voda » Ne Sep 08, 2013 8:55 am

miskant - rod trav z več vrstami v tropski Afriki in jv. Aziji; visoke trave z ozkimi listi in velikimi cvetovi v ovršnih latah. kot okrasni travi pogosto sadijo kitajski miskant (svilna trava, M. sinensis) in na zimo odporno, do 1,2 m visoko vrsto M. sacchariflorus; iz socvetij rastejo dolgi, svileni laski. (DUDEN)

mislim, da je moja kitajski miskant. odporna na mraz. na pomlad se poreže do tal. cveti septembra, ne zaseje se, se pa čez leta močno razrašča-širi. lpvoda


Na vrh