Napisal/-a Garden-ja » Ne Jun 09, 2013 11:18 pm
| Citiram: |
Jamain:
Jaz bi vam najprej predstavila Meillandovo hibridno čajevko Paul Ricard. Klasičen cvet v rumenkastih tonih s temnejšo sredino in zelo karakterističnim, dokaj močnim vonjem. Grm je lepo raščen in ne previsok (moj mož pravi, da so najlepše tiste hibridne čajevke, ki jih gledaš navzdol, ne pa 'iz oči v oči' ali navzgor Razz), gost in z lepim temnim listjem, ni pretirano občutljiva na bolezni, cveti pa neverjetno veliko: letos je pri nas cvetela praktično neprekinjeno od maja do septembra...
Druga, ki jo imam posebno rada (jih je pa še veliko), je prav tako Meillandova Elle. Kot prava ženska, je tako raznolika, tako po obliki cvetov kot po njihovi barvi, da bi potrebovali nešteto slik, da bi ujeli vse njene izraze. Barva je načeloma rožnata, proti sredini pa rumena, vendar je razlika v niansi lahko prav precejšnja, in to hkrati, na isti rastlini. Grmiček je nizek (80 cm) in se lepo razrašča. Cveti dokaj bogato in zadnji cvet je letos imela še v tem mesecu. Elle seveda tudi lepo diši (v skladu s tem, da je hibridna čajevka, seveda)
Kdaj drugič pa še kaj. |
| Citiram: |
Jamain:
anes sem razpoložena, pa dodam še nekaj slik hibridnih čajevk s svojega vrta. Tako, za razvedrilo...
Black Baccara - mit o črni vrtnici je podoben mitu o modri vrtnici, le da so žlahtnitelji pri črni barvi bolj uspešni, saj so vsaj popki pri marsikateri res precej črni - Black Baccara je ena takih, ko se razpre pa je lepa žametno temno rdeča. je pa popolnoma brez vonja...
Exotica - miks oranžne barve, ki prehaja v rožnato. In diši, ne zelo, ampak le.
Bolchoi - rumeno-rdeča kombinacija. zelo efektna, lepo raščena, kompaktna vrtnica, zelo odporna in zelooo dišeča.
Cosmos - ena od najbolj belih, ki jih poznam. Tudi malo diši.
Frederic Mistral - nežna, svetlorožnata vrtnica, zelo polnjena in lepo dišeča. In zelo rodna.
Zaenkrat bo dovolj, ne?  )
|
Dovolj?
Niti ne.
No, na koprskem premoremo pravi rožni vrt modernih hibridnih čajevk, gospod, ki je pravi ljubitelj, zbira samo take, ki so zelo dišeče.
| Citiram: |
Član sprašuje, kje je ta vrt, in če je Papa Meilland res najbolj dišeča vrtnice.
|
Uhm, tako na oko tam nekje okoli 1000m2 za hišo pa še nekaj pred njo. Je pa fajn, ko ima še veliko prostora, ker so sadike večinoma posajene posamično.
Najbolj dišeča... težko rečemo oz. je to skoraj nemogoča izjava. Je pa menda ena bolj dišečih. Videla sem jo že, vonjala tudi vendar mi v kakem posebnem spominu ni ostala.
| Citiram: |
Jamain:
Ah, saj veš, da slik ne manjka, ampak nisem hotela pretiravat... Tisti vrt pa je krasen, veliko prostora, lep izbor... res krasen!
Papa Meilland takooooo zelo diši, da jo vohaš metre daleč. Prisežem. Ima čudovit vonj in bi se skoraj strinjala, da med hibridnimi čajevkami redko (če sploh) najdeš kaj bolj dišečega. Izjemno dišita obe različici - 'navadna' in popenjava (ena je Papa Meilland, druga Papa Meilland Grimpant). 'Navadna' je lep, ne previsok grm, popenjava pa (pri meni in prijatelju, ki jo ima več let kot mi) ni lepo raščena rastlina - veje so toge, dokaj gole, listja je malo, cvetovi pa so res veliiiki, lepi in dišeeeeči.
Pripenjam dve sliki, ker ti vonja ne morem poslati... seveda pa lahko prideš spomladi povohat!
|
| Citiram: |
| Član sprašuje, kako je z zdravjem vrtnice Papa Meilland in če Jamain svoj vrt šprica. |
| Citiram: |
Jamain:
Mi jih špricamo, ja. Je vse lepo in prav z biološko vzogjo, ampak po juniju marsikatera ne bi imela več enega lista. Tisti štrclji s cvetom na vrhu (zlasti pri hibridnih čajevkah), ki jih človek pogosto vidi na vrtovih, mi nekako ne ugajajo...
Papa Meilland je relativno odporna, vsekakor ni med prvimi, ki zbolijo.
|
| Citiram: |
| Član sprašuje, s čim. |
| Citiram: |
Jamain:
Vrtnice lahko špricamo z vsem, kar bi uporabili za vinsko trto, saj so občutljive na praktično enake bolezni, le da vrtnice obolijo še prej (in so torej dober pokazatelj bolezni, če se jih sadi ob vinogradih - Italijani so to začeli spet kar pogosto početi). Tako da če slučajno kdo obvlada trte, ima lahko delo. Smile
Teoretično bi lahko uporabljali samo baker in žveplo (mi smo probali in rezultati niti niso slabi glede bolezni) - problem je, da baker pobarva rastlino v modro, žvepleni prah pa je pač bel in spet prekrije liste in cvetje, tako da se pri obeh izgubi estetski efekt...
Največji problem je, da se vse glive in plesni ipd. precej hitro privadijo na škropiva, zato je treba pripravke menjavati. Prodajajo jih malo morje. Mi smo lani uporabljali na primer Topaz, Falcon, Quadris, Folicur, Score in verjetno še kakega drugega (seveda ne vse hkrati, ampak rotacijsko). Navadno se šprica z enim pripravkom proti pepelasti plesni (oidiju) in enim proti pegavosti. Če se ne motim, Quadris deluje proti obojemu in je kar efekten. Bistveno pri vsem tem pa je še:
- da se zelo natančno sledi navodilom glede količin;
- da se nikoli ne šprica, ko je sonce, ker se užgejo listi in cvetovi (najbolje je, če se uspe pošpricati zgodaj zjutraj preden se sonce razžari);
- da se šprica v prepisanih presledkih oz. po potrebi: če dobro opazujete svoje vrtnice, lahko vidite, ko se bolezen začne razvijati in takrat pošpricate);
- da se po nekaj škropljenjih menja preparat.
In vsekakor ne pretiravati - če škodi glivam in plesnim, tudi nam ne more ne vem kako koristiti...
Naši rezultati so zelo dobri - ponosno lahko rečem, da so naše vrtnice jeseni še vse olistane in lepe. Very Happy
Joj, sem se razpisala... aron, saj ne, da mislim, da rabiš vse te informacije, ampak mogoče pa pridejo komu prav - ko smo mi začeli, jaz o teh stvareh res nisem imela najmanjšega pojma...
|
| Citiram: |
| Drugi član pravi, da si že s samo uporabo FTS sredstev neodgovoren do okolja. |
Zuf, z neuporabo pa tudi. Very Happy
Bolne rastline niso še nikomur koristile.
Slejkoprej boš prišel do tega, da pri gojenju nekaterih kulturnih rastlin brez špricanja ne gre in hibridne čajevke so zagotovo ene od najbolj občutljivih vrtnic.
Zmernost je tista, ki je prava, tako pri špricanju kot pri nešpricanju, noben ekstrem ni zdrav. Ne verjamem, da jih Jamain šprica vsaka dva tedna.
Bjelakrez, tudi rdečih vrtnic je na stotine. Izjava, da je točno ena najbolj dišeča, se mi zdi malo predrzna. Lahko je med močno dišečimi, med najbolj dišečimi, najbolj in edina pa verjetno ne. Če ne zaradi drugega, ker je vonj vrtnice odvisen predvsem od pogojev, v katerih rase,
| Citiram: |
Jaman:
Glede škropiv in vrtnic eno brez drugega ne gre, kot pravita Garden-ja in aron. Lahko bi se sicer omejili na sajenje samo takih sort, ki so načeloma odporne na bolezni, ampak bi si izbiro izjemno zmanjšali, poleg tega pa nobena, prav nobena vrtnica ni popolnoma odporna, vsaj po mojih izkušnjah.
Kot sem poudarila, je najboljše škropiti po potrebi, ko opazimo prve znake obolenj. Absolutno sem proti škropljenju kar počez, kot npr. delajo za jabolka (za katera mi pravijo, da se jih v plantažah šprica bolj ali manj vsak teden...). Ampak tudi industrijska proizvodnja ima svoje potrebe...
Glede rdeče dišeče hibridne čajevke, seveda ni mogoče definirati nobene kot "najbolj dišeča" - jaz sem govorila za svoj vrt, ne pa na splošno. Vonj je precej osebna stvar, tako da poleg vseh bioloških in okoljskih pogojev, še vsak drugače voha... Nikoli se ne bi mogli zediniti, kaj najbolj diši. In hvala bogu, da je tako! Varieteta mora biti! |
| Citiram: |
Jamain:
Pametno je vrtnice vedno postaviti obrnjene na JV, če se le da.
Še en faktor je gotovo vreme - po padavinah se ob toplem vremenu bolezni kar razživijo - isto kot pri trti.
|
| Citiram: |
bobolino:
mene pa zanima, ali gospod tudi sprejema obiskovalce?
|
Bobolino, jutri grem k njemu, ga bom vprašala.
| Citiram: |
DSGZ:
V zadnji številki Jane je bil objavljen članek o omenjenem gospodu JdR in njegovih dišečih HČ...
Omenjeno redko Marechal Tito imajo, po spletu sodeč, v vrtnariji Valenta na Hrvaškem ter v vrtnariji Horvat, prav tako Hrvaška, s katerimi sem bil v kontaktu nekje februarja. K Horvatu sem poslal sodelavko, ki je pogosto v ZG, pa do Horvata ni prišla, je pa zavila v prvo vrtnarijo, kjer so ji prodali "nešto slično" Very Happy Tako sem dobil floribundo LaMinuette. |
No, v Maršala Tita sem se zapičila tudi sama, ker sem ga hotela kot nekako "našo" vrtnico poleg Prešerna v vrtu, ampak to, če je vrtnica res kdaj obstajala ali ne, še zdaj ni jasno.
Meilland na vprašanje o tem, če jo je kdaj dal na trg ali ne, ne odgovarja, sama sem preživela kar nekaj časa v Cavrigli prav z namenom, da bi jo našla, pa je kljub ogromni zbirki Meillandovih vrtnic, tudi iz 70 let, ni bilo, prav tako je ni v nobeni na spletu dostopni evidenci in v nobeni drugi vrtnariji kot pri Horvatih in v nekaterih drugih, ki odgovarjajo, da so jo dobili od Horvata. Tako da... ?
Vrt JdR pa je res vreden obiska!
Bi kdo poskeniral članek in ga poslal zainteresiranim? Npr. meni?
| Citiram: |
DSGZ:
Zanimiv razplet o Marechal Tito... sem prebral članek na DLVS |
| Citiram: |
bobolino:
boš objavil kake informacije za nas radovedne?
|
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ... Citiram: Jamain:
Jaz bi vam najprej predstavila Meillandovo hibridno čajevko Paul Ricard. Klasičen cvet v rumenkastih tonih s temnejšo sredino in zelo karakterističnim, dokaj močnim vonjem. Grm je lepo raščen in ne previsok (moj mož pravi, da so najlepše tiste hibridne čajevke, ki jih gledaš navzdol, ne pa 'iz oči v oči' ali navzgor Razz), gost in z lepim temnim listjem, ni pretirano občutljiva na bolezni, cveti pa neverjetno veliko: letos je pri nas cvetela praktično neprekinjeno od maja do septembra...
Druga, ki jo imam posebno rada (jih je pa še veliko), je prav tako Meillandova Elle. Kot prava ženska, je tako raznolika, tako po obliki cvetov kot po njihovi barvi, da bi potrebovali nešteto slik, da bi ujeli vse njene izraze. Barva je načeloma rožnata, proti sredini pa rumena, vendar je razlika v niansi lahko prav precejšnja, in to hkrati, na isti rastlini. Grmiček je nizek (80 cm) in se lepo razrašča. Cveti dokaj bogato in zadnji cvet je letos imela še v tem mesecu. Elle seveda tudi lepo diši (v skladu s tem, da je hibridna čajevka, seveda)
Kdaj drugič pa še kaj.
Citiram: Jamain:
anes sem razpoložena, pa dodam še nekaj slik hibridnih čajevk s svojega vrta. Tako, za razvedrilo...
Black Baccara - mit o črni vrtnici je podoben mitu o modri vrtnici, le da so žlahtnitelji pri črni barvi bolj uspešni, saj so vsaj popki pri marsikateri res precej črni - Black Baccara je ena takih, ko se razpre pa je lepa žametno temno rdeča. je pa popolnoma brez vonja...
Exotica - miks oranžne barve, ki prehaja v rožnato. In diši, ne zelo, ampak le.
Bolchoi - rumeno-rdeča kombinacija. zelo efektna, lepo raščena, kompaktna vrtnica, zelo odporna in zelooo dišeča.
Cosmos - ena od najbolj belih, ki jih poznam. Tudi malo diši.
Frederic Mistral - nežna, svetlorožnata vrtnica, zelo polnjena in lepo dišeča. In zelo rodna.
Zaenkrat bo dovolj, ne? )
Dovolj?
Niti ne.
No, na koprskem premoremo pravi rožni vrt modernih hibridnih čajevk, gospod, ki je pravi ljubitelj, zbira samo take, ki so zelo dišeče.
Citiram: Član sprašuje, kje je ta vrt, in če je Papa Meilland res najbolj dišeča vrtnice.
Uhm, tako na oko tam nekje okoli 1000m2 za hišo pa še nekaj pred njo. Je pa fajn, ko ima še veliko prostora, ker so sadike večinoma posajene posamično.
Najbolj dišeča... težko rečemo oz. je to skoraj nemogoča izjava. Je pa menda ena bolj dišečih. Videla sem jo že, vonjala tudi vendar mi v kakem posebnem spominu ni ostala.
Citiram: Jamain:
Ah, saj veš, da slik ne manjka, ampak nisem hotela pretiravat... Tisti vrt pa je krasen, veliko prostora, lep izbor... res krasen!
Papa Meilland takooooo zelo diši, da jo vohaš metre daleč. Prisežem. Ima čudovit vonj in bi se skoraj strinjala, da med hibridnimi čajevkami redko (če sploh) najdeš kaj bolj dišečega. Izjemno dišita obe različici - 'navadna' in popenjava (ena je Papa Meilland, druga Papa Meilland Grimpant). 'Navadna' je lep, ne previsok grm, popenjava pa (pri meni in prijatelju, ki jo ima več let kot mi) ni lepo raščena rastlina - veje so toge, dokaj gole, listja je malo, cvetovi pa so res veliiiki, lepi in dišeeeeči.
Pripenjam dve sliki, ker ti vonja ne morem poslati... seveda pa lahko prideš spomladi povohat!
Citiram: Član sprašuje, kako je z zdravjem vrtnice Papa Meilland in če Jamain svoj vrt šprica.
Citiram: Jamain:
Mi jih špricamo, ja. Je vse lepo in prav z biološko vzogjo, ampak po juniju marsikatera ne bi imela več enega lista. Tisti štrclji s cvetom na vrhu (zlasti pri hibridnih čajevkah), ki jih človek pogosto vidi na vrtovih, mi nekako ne ugajajo...
Papa Meilland je relativno odporna, vsekakor ni med prvimi, ki zbolijo.
Citiram: Član sprašuje, s čim.
Citiram: Jamain:
Vrtnice lahko špricamo z vsem, kar bi uporabili za vinsko trto, saj so občutljive na praktično enake bolezni, le da vrtnice obolijo še prej (in so torej dober pokazatelj bolezni, če se jih sadi ob vinogradih - Italijani so to začeli spet kar pogosto početi). Tako da če slučajno kdo obvlada trte, ima lahko delo. Smile
Teoretično bi lahko uporabljali samo baker in žveplo (mi smo probali in rezultati niti niso slabi glede bolezni) - problem je, da baker pobarva rastlino v modro, žvepleni prah pa je pač bel in spet prekrije liste in cvetje, tako da se pri obeh izgubi estetski efekt...
Največji problem je, da se vse glive in plesni ipd. precej hitro privadijo na škropiva, zato je treba pripravke menjavati. Prodajajo jih malo morje. Mi smo lani uporabljali na primer Topaz, Falcon, Quadris, Folicur, Score in verjetno še kakega drugega (seveda ne vse hkrati, ampak rotacijsko). Navadno se šprica z enim pripravkom proti pepelasti plesni (oidiju) in enim proti pegavosti. Če se ne motim, Quadris deluje proti obojemu in je kar efekten. Bistveno pri vsem tem pa je še:
- da se zelo natančno sledi navodilom glede količin;
- da se nikoli ne šprica, ko je sonce, ker se užgejo listi in cvetovi (najbolje je, če se uspe pošpricati zgodaj zjutraj preden se sonce razžari);
- da se šprica v prepisanih presledkih oz. po potrebi: če dobro opazujete svoje vrtnice, lahko vidite, ko se bolezen začne razvijati in takrat pošpricate);
- da se po nekaj škropljenjih menja preparat.
In vsekakor ne pretiravati - če škodi glivam in plesnim, tudi nam ne more ne vem kako koristiti...
Naši rezultati so zelo dobri - ponosno lahko rečem, da so naše vrtnice jeseni še vse olistane in lepe. Very Happy
Joj, sem se razpisala... aron, saj ne, da mislim, da rabiš vse te informacije, ampak mogoče pa pridejo komu prav - ko smo mi začeli, jaz o teh stvareh res nisem imela najmanjšega pojma...
Citiram: Drugi član pravi, da si že s samo uporabo FTS sredstev neodgovoren do okolja.
Zuf, z neuporabo pa tudi. Very Happy
Bolne rastline niso še nikomur koristile.
Slejkoprej boš prišel do tega, da pri gojenju nekaterih kulturnih rastlin brez špricanja ne gre in hibridne čajevke so zagotovo ene od najbolj občutljivih vrtnic.
Zmernost je tista, ki je prava, tako pri špricanju kot pri nešpricanju, noben ekstrem ni zdrav. Ne verjamem, da jih Jamain šprica vsaka dva tedna.
Bjelakrez, tudi rdečih vrtnic je na stotine. Izjava, da je točno ena najbolj dišeča, se mi zdi malo predrzna. Lahko je med močno dišečimi, med najbolj dišečimi, najbolj in edina pa verjetno ne. Če ne zaradi drugega, ker je vonj vrtnice odvisen predvsem od pogojev, v katerih rase,
Citiram: Jaman:
Glede škropiv in vrtnic eno brez drugega ne gre, kot pravita Garden-ja in aron. Lahko bi se sicer omejili na sajenje samo takih sort, ki so načeloma odporne na bolezni, ampak bi si izbiro izjemno zmanjšali, poleg tega pa nobena, prav nobena vrtnica ni popolnoma odporna, vsaj po mojih izkušnjah.
Kot sem poudarila, je najboljše škropiti po potrebi, ko opazimo prve znake obolenj. Absolutno sem proti škropljenju kar počez, kot npr. delajo za jabolka (za katera mi pravijo, da se jih v plantažah šprica bolj ali manj vsak teden...). Ampak tudi industrijska proizvodnja ima svoje potrebe...
Glede rdeče dišeče hibridne čajevke, seveda ni mogoče definirati nobene kot "najbolj dišeča" - jaz sem govorila za svoj vrt, ne pa na splošno. Vonj je precej osebna stvar, tako da poleg vseh bioloških in okoljskih pogojev, še vsak drugače voha... Nikoli se ne bi mogli zediniti, kaj najbolj diši. In hvala bogu, da je tako! Varieteta mora biti!
Citiram: Jamain:
Pametno je vrtnice vedno postaviti obrnjene na JV, če se le da.
Še en faktor je gotovo vreme - po padavinah se ob toplem vremenu bolezni kar razživijo - isto kot pri trti.
Citiram: bobolino:
mene pa zanima, ali gospod tudi sprejema obiskovalce?
Bobolino, jutri grem k njemu, ga bom vprašala.
Citiram: DSGZ:
V zadnji številki Jane je bil objavljen članek o omenjenem gospodu JdR in njegovih dišečih HČ...
Omenjeno redko Marechal Tito imajo, po spletu sodeč, v vrtnariji Valenta na Hrvaškem ter v vrtnariji Horvat, prav tako Hrvaška, s katerimi sem bil v kontaktu nekje februarja. K Horvatu sem poslal sodelavko, ki je pogosto v ZG, pa do Horvata ni prišla, je pa zavila v prvo vrtnarijo, kjer so ji prodali "nešto slično" Very Happy Tako sem dobil floribundo LaMinuette.
No, v Maršala Tita sem se zapičila tudi sama, ker sem ga hotela kot nekako "našo" vrtnico poleg Prešerna v vrtu, ampak to, če je vrtnica res kdaj obstajala ali ne, še zdaj ni jasno.
Meilland na vprašanje o tem, če jo je kdaj dal na trg ali ne, ne odgovarja, sama sem preživela kar nekaj časa v Cavrigli prav z namenom, da bi jo našla, pa je kljub ogromni zbirki Meillandovih vrtnic, tudi iz 70 let, ni bilo, prav tako je ni v nobeni na spletu dostopni evidenci in v nobeni drugi vrtnariji kot pri Horvatih in v nekaterih drugih, ki odgovarjajo, da so jo dobili od Horvata. Tako da... ?
Vrt JdR pa je res vreden obiska!
Bi kdo poskeniral članek in ga poslal zainteresiranim? Npr. meni?
Citiram: DSGZ:
Zanimiv razplet o Marechal Tito... sem prebral članek na DLVS
Citiram: bobolino:
boš objavil kake informacije za nas radovedne?
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...