novi.gartlc.si

Aja, pa seveda to z gnojem in zastiranjem počasi. Začni tam kjer boš sadil grmovje, potem pa kolikor imaš materiala nalagaš drugam.

Pa če boš po 1m2 pokrival, pa bo dovolj _________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

Pri meni je tako, da se kosi samo enkrat letno, zadnjih 10 let, in kar pokosim, ponavadi ostane na tleh, ker se mi ne da pobrat. Zdi se mi, da je zemlja kar dobra.
Zato bi ti mogoče priporočal to, da pokosiš, pa pustiš.
Sem pa želel dati še eno idejo. Če dobiš kje gnoj, magar svež, ga razporediš, jaz bi dal recimo 20 cm na debelo.
Potem bi pokril, pa dodal deževnike. Ali pa sami pridejo. Pokriti zaradi deževnikov.
Mislim da ko bi prišli deževniki, bi začeli mešat med seboj zemljo.
To z gnojem bi bilo za narest, tam kjer boš imel jagodičevje.
Drugače pa samo rastline enoletnice z globokimi koreninami, pa posekat ko zrastejo.

Sicer odvisno od situacije, ampak kokoši delajo ravno to, rahljajo zgornjo plast. Na dosti velikem izpustu seveda.

LP

Lp Luka_________________" Vitez ki bije bitko z jedrsko bombo! "

Malce pozno odgovarjam.

Kako da izgleda, če sem kaj naredil? Nič posebnega, nič torej, ....... razen tega, da pokošeno puščam na tleh. Kontempliram. Trenutno lovim KLM-je in bi potem malce "po stvarniško" impliciral življenje na površino.

Zmenjen sem za prikolico gnoja, bi ga predelal v Živ kompost in bil nato radodaren.

"Teptalnik trave" me muči. Mi nebi bilo treba razmišljati kako z ostanki trave, ki bašejo kosilnico. Skratka, na nek način bi poizkušal biti čim manj invaziven (košnja, dodatno vnašanje gnoja ...) Vsaj na travnatem delu bi nekako poizkušal tako filozofirati in v končnem stanju z navdušenjem opazovati odzivanje.

Me pa s takšno smerjo skrbi sledeč pojav, ki bo nedvomno neizbežen.

Ne odstranjeno zelenje --> oživljena zemlja --> rahel zgornji sloj zemlje --> bogato rastlinje --> ugodno okolje za voluharja. E, voluharja pa nebi imel.

Juglans, kako izgleda zadeva? Kaj si naredil?

ti šment!
še dobro, da so naši take boječke

figula je napisal/a: juglans je napisal/a:
Razlog je v tem, da imam silne težave s pticami, ki sadeže praviloma pospravijo še predno je v celoti obarvno, nikakor ne približno dozorelo.

Mi smo letos uspeli 100% zavarovati naše 3 ribezove grmičke na zelo "bizaren" način. Mož je ob grmičku zabil palico in nanjo obesil naveden CD na vrvici. Niti ena jagoda ni končala v kljunčku. Priletijo samo do kompostnika cca 2 m stran, do ribeza pa ne upajo. Če bodo na tak način varne tudi borovnice, se nam ne bo treba truditi z napenjanem mreže.

Ne vem kaj je to, da jih je strah svetlečega krogca? Predno ti bo uspelo vse zaviti v mreže, lahko poskusiš tudi tako - če so pri vas ptice tudi tako strahopetne kot naše.

Pri nas so dva dni mal bolj čukasto gledali, pol so bili pa v disku ...

juglans je napisal/a:
Razlog je v tem, da imam silne težave s pticami, ki sadeže praviloma pospravijo še predno je v celoti obarvno, nikakor ne približno dozorelo.

Mi smo letos uspeli 100% zavarovati naše 3 ribezove grmičke na zelo "bizaren" način. Mož je ob grmičku zabil palico in nanjo obesil naveden CD na vrvici. Niti ena jagoda ni končala v kljunčku. Priletijo samo do kompostnika cca 2 m stran, do ribeza pa ne upajo. Če bodo na tak način varne tudi borovnice, se nam ne bo treba truditi z napenjanem mreže.

Ne vem kaj je to, da jih je strah svetlečega krogca? Predno ti bo uspelo vse zaviti v mreže, lahko poskusiš tudi tako - če so pri vas ptice tudi tako strahopetne kot naše.

juglans je napisal/a: forest727 hvala za pojasnila, sploh o teži komposta na rastlino. Super.

Pozabil pripopati . Seveda je bilo mišljeno v +.

Ja, komposta pride kr kakšna karjola na tako rastlino. Količino, ki sem pa opisal, je pa za hlevski gnoj (peletiran).

To sem že vedel, da je cel post bil pisan v pozitivnem smislu.

forest727 hvala za pojasnila, sploh o teži komposta na rastlino. Super.

Pozabil pripopati . Seveda je bilo mišljeno v +.

Uf, sem mel materiala za brati..

Khm, poglejmo. Najprej da ti odgovorim na tole (govoril bom v kilah, upam da te ne bo motlo):
Citiram: Koliko pa se ga dodaja na travo?

Mi dodamo, sicer ne na travo, ampak kot hranilo drevesu, okrog 10 kg +- 1 kg na drevo, ki je v polni rodnosti (se pravi starost 9 +- 1 leto in več, odvisno od sorte, kdaj doseže polno rodnost). Namečemo ga okrog pod krošnjo in še kakšen meter okrog krošnje. To pustimo, da pade kakšen dež na pognojeno območje, in ga vtremo po dežju v zgornji sloj zemlje (plitko gremo čez z frezo, dvomim da globje kot 5 cm).

Citiram: Kompost, preperel gnoj, listavka. To bo potrebno šele narediti. Morda kakšno stvar od tega celo uspem. Neposredno mejim na hrastov mešani gozd. Teoretično bi še lahko namlel drobnejše veje sadnjega drevja. Morebiti bi takšnemu nasadu (delno/olesenele rastline) povsem godel kompost iz bolj celuloznih delov in ne zgolj preperel h. gnoj.

Torej, mejitev na hrastov gozd je odlično izhodišče za delanje komposta. Debelejše veje porabiš za kurjavo (če se greješ na drva), kar je pa tam do 3 - 4 cm v premeru pa zmelješ. Tem sekancem (oziroma žagovini, če imaš dober drobilec) mi dodamo svež hlevski gnoj, seveda po plasteh, in vse skupaj zalijemo z gnojilom iz škropiv, za pospešitev razgradnje. Po enem letu bo kompost skoraj zagotovo že narejen. Seveda, dodamo tudi sadni les, ki pride od obrezovanja.

Citiram: prizemljuje me forest727-ov nasvet v konvencionalno izkopane jame

Oops. Nimam te namena kakorkoli omejevati. To je samo moje mnenje, kaj bi jaz naredil.