Napisal/-a 1vrtnica » Pe Jul 04, 2014 1:34 pm
Poezija, moj sin je trenutno na študentski izmenjavi v Gottingenu in vsi kraji, o katerih pišem, so tam v bližini. Seveda sem si prej zadeve pogledala na netu, bi bilo škoda, če sem tako daleč in tega ne bi izkoristila.
Tale 'mladenič' se je seveda pozanimal kdo sem, od kod sem in še eno naključje je hotelo, da je bil en dan za mano pri njem najavljen naš Radoslav. Kar nasmejala sva se na to temo, svet je res majhen. Omenil je tudi, da je kar nekaj ljudi iz Slovenije že kupovalo pri njem. Vstopnine seveda ne pobira.
Pravi, da je tudi pri njih letos izredno dosti bolezni, opažajo nenavadne podnebne spremembe in nepredvidljive zime, ki jih stare vrtnice prenašajo mnogo bolje kot moderni hibridi. Oni svoje vrtnice močno škropijo, na 10-14 dni, pripravke menjavajo, sicer se rastline navadijo in postanejo odporne. Ga pa precej skrbi, ker pravi, da ima le še nekaj pripravkov, ki jih lahko vključi v to kolobarjenje, naprej je situacija še neznana. Gljive so namreč povsod v zraku in se okužbam enostavno ne da izogniti. To me je le še bolj potrdilo v mojem razmišljanju, da je edina prava pot preventiva in jačanje odpornosti rastlin.
Všeč mi je bilo njegovo razmišljanje o tem, kako so nekoč prodajali vrtnice. V starih časih, ko so imeli okrasne vrtove le plemiči, so tudi vrtnice spadale v njihovo domeno, v običajnih vrtovih jih skoraj ni bilo. Z industrijsko revolucijo in dvigom standarda so si okrasne vrtove lahko uredili tudi navadni ljudje in nastale so prve vrtnarije za široko množico ljudi, tudi njihova je kot najstarejša nemška vrtnarija z vrtnicami iz teh časov. Takrat so vrtnice prodajali kot sadike le enkrat letno, jeseni, ko so bile rastline pripravljene na presajanje. Danes se je sicer potrebno prilagajati zahtevam trga in kontejnerske vrtnice prodajati vse leto, a pravi, da so vse to stvari, ki motijo naravni življenjski ritem rastlin in tudi to se pozna na odpornosti. Precej razmišlja o sonaravni vzgoji rastlin, a ekonomija obsega pri njih žal zahteva svoj davek.
Skratka, to je bil dan in pogovor po mojem okusu! 
Melona, Nemci so pri vrtnicah tako daleč, da mi lahko samo z velikimi očkami gledamo in se čudimo. Imajo nekje okoli 30 rožnih mest in vasi, ogromno privatnih vrtov ljubiteljev, ki jih občasno odprejo javnosti in glede na to, kar sem videla do sedaj, so takoj za Angleži.
Isaan, zanimiva ideja. Moja lista želja obveznih ogledov rožnih vrtov po Evropi se počasi krajša, od najpomembnejših mi je ostala le še Francija. Morda pa res naslednje leto. 
_________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
Poezija, moj sin je trenutno na študentski izmenjavi v Gottingenu in vsi kraji, o katerih pišem, so tam v bližini. Seveda sem si prej zadeve pogledala na netu, bi bilo škoda, če sem tako daleč in tega ne bi izkoristila.
Tale 'mladenič' se je seveda pozanimal kdo sem, od kod sem in še eno naključje je hotelo, da je bil en dan za mano pri njem najavljen naš Radoslav. Kar nasmejala sva se na to temo, svet je res majhen. Omenil je tudi, da je kar nekaj ljudi iz Slovenije že kupovalo pri njem. Vstopnine seveda ne pobira.
Pravi, da je tudi pri njih letos izredno dosti bolezni, opažajo nenavadne podnebne spremembe in nepredvidljive zime, ki jih stare vrtnice prenašajo mnogo bolje kot moderni hibridi. Oni svoje vrtnice močno škropijo, na 10-14 dni, pripravke menjavajo, sicer se rastline navadijo in postanejo odporne. Ga pa precej skrbi, ker pravi, da ima le še nekaj pripravkov, ki jih lahko vključi v to kolobarjenje, naprej je situacija še neznana. Gljive so namreč povsod v zraku in se okužbam enostavno ne da izogniti. To me je le še bolj potrdilo v mojem razmišljanju, da je edina prava pot preventiva in jačanje odpornosti rastlin.
Všeč mi je bilo njegovo razmišljanje o tem, kako so nekoč prodajali vrtnice. V starih časih, ko so imeli okrasne vrtove le plemiči, so tudi vrtnice spadale v njihovo domeno, v običajnih vrtovih jih skoraj ni bilo. Z industrijsko revolucijo in dvigom standarda so si okrasne vrtove lahko uredili tudi navadni ljudje in nastale so prve vrtnarije za široko množico ljudi, tudi njihova je kot najstarejša nemška vrtnarija z vrtnicami iz teh časov. Takrat so vrtnice prodajali kot sadike le enkrat letno, jeseni, ko so bile rastline pripravljene na presajanje. Danes se je sicer potrebno prilagajati zahtevam trga in kontejnerske vrtnice prodajati vse leto, a pravi, da so vse to stvari, ki motijo naravni življenjski ritem rastlin in tudi to se pozna na odpornosti. Precej razmišlja o sonaravni vzgoji rastlin, a ekonomija obsega pri njih žal zahteva svoj davek.
Skratka, to je bil dan in pogovor po mojem okusu!
Melona, Nemci so pri vrtnicah tako daleč, da mi lahko samo z velikimi očkami gledamo in se čudimo. Imajo nekje okoli 30 rožnih mest in vasi, ogromno privatnih vrtov ljubiteljev, ki jih občasno odprejo javnosti in glede na to, kar sem videla do sedaj, so takoj za Angleži.
Isaan, zanimiva ideja. Moja lista želja obveznih ogledov rožnih vrtov po Evropi se počasi krajša, od najpomembnejših mi je ostala le še Francija. Morda pa res naslednje leto. _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)