novi.gartlc.si

S Ana, kar prepusti se. Bo ko bo in če bo.

Jaz svoje včasih kar objamem z rokami. S časom ne bodejo več, nekako, kot bi se navadili eden na drugega.
Če pravim, da jih "čutim" bom verjetno preveč spiritualen. Zato kolegi.

Super imena juglans in me prav zanima kaj bo navdih prinesel pri mladini. Tudi sama nisem preveč ljubiteljica bodečih in mogoče tudi mene čas obrne naokoli.

He, he, bi rada videla tistega, ki ti je poskušal posvojiti pokončneža . Kako je impozanten! Cvetočec pa lep.

Hvala JANEZ L.

Čestitke Juglans, kaktusi so pravi navdih... _________________S Spoštovanjem, LZ Janez L



...nor je tisti, ki ne poskusi in poskusiti, ni greh...

Na splošno nisem pretiran ljubitelj bodečih bitij, je pa resnica, da se s časom človek privadi tudi na to. Še več, zgodi se celo prijateljstvo.

Harmonija se ne ozira na obliko, harmonija je vsebina. Posledično so dobili osebna imena.

Čudovitec
Kupil sem ga leta 97, holandski "hitri produkt", takrat premera 10cm. Dečko je že kar težak, trenutno bodečih 35kg. Je še v zgodnji puberteti, skozi cvetenje se še ni izživel.



Cvetočec
V oskrbi od 97. Kupljen mini velikosti (2cm) na semnju v Arboretumu.




Pokončni

Revež v njega ranih dni večkrat žrtev dolgih prstov, a zaradi podcenjevanja "listov" (bodic) dovolj hitro izpuščen iz rok, da je še ostal "moj". Vsako leto lepo cveti, jaz pa ga večinoma občudujem brez fotoaparata. Za "pravo držo" mu moram pomagati z oporo.
Pred leti mi je pomrznil in odgnil je koreninski vrat s koreninami. Sledila je "operacija", sušenje rane, koreninjenje in .... voila.
Skupaj sobivava od l. 97



Ne poimenovani

Mladina. Še čakam, da me zadane navdih.

(Prenos iz arhiva)