novi.gartlc.si

Citiram: zuf:
Ma ste me okužili s temi vrtnicami, pejte se solit! Zanimam se predvsem (glede na razvrstitev, ki je podana v tej temi) za šipke in antične. Za šipek ni problem, se znajdem sam, glede antičnih pa sem malo zmeden. Smile izziv je, katere izbrati. Takole si zamišljam.
- nekaj starega, po možnosti nekaj avtohtonega ali čim "bližjega"
- brez obrezovanja
- za grme kot del žive meje (imel bi nekaj velikih grmov in nekaj malih)
- za plezanje po kakšnih oporah v smislu tunela, pergol...


Ne morem ti priporočit nič drugega kot vrtnice species, torej divje, prinešene iz narave, ali njihove hibride, ki so tudi nastali naravno torej so jih v naravi že našli. Vse ostale vrtnice so skrižane načrtno.
Zgoraj navedene vrtnice so praviloma enkrat cvetoče, z enojnimi cvetovi, nezahtevne za vzgojo, številne imajo velike ali vsaj zanimive šipke.

Ena, ki me zelo navdušuje, je npr. Rosa Moyesii in pa seveda Pteracantha, katere ponosen lastnik je tudi med nami. Jo imajo pa tudi v Arboretumu tako da se lahko tam brez škode vzame kakšno vejico.
Neizmerno všeč mi je tudi Rosa Foetida bicolor, ki je znotraj rdeča, zunanjost cvetnega lista pa je rumena.
Ali pa Rosa Glauca s temno purpurnimi listi z modrim pridihom. Pa Pimpinellifolia s praprotnimi listki in črnimi šipki.

Enkrat, ko bo čas in inspiracija, bom napisala tudi kaj o species rožah, se pa glede njih še malo lovim, ker tudi meni ni čisto jasno kaj so species in kaj hibridi.

Številni divji šipki rastejo tudi pri nas v naravi, je potrebno samo spomladi malo naokoli pogledat in ga poiskat.

Sicer pa gledam, ja, da bi se šla med zimskimi počitnicami kam solit... nekaj sem tudi našla ampak moram še moža prepričat

Citiram: zuf:
Konkreten odgovor! Super. Sem poguglal imena, ki si jih naštela in so mi zelo všeč. Hvala za namig kje dobiti Pteracantho. Mi lahko navedeš link do te sorte, ker nisem prepričan ali iščem prav. Kje pa se dobi ostale? Se dajo tudi kupiti kot vse ostale vrtnice?

En tak divji šipek sem dve leti nazaj zapazil v gozdu. Sama senca, zato je najbrž bil takrat najbrž en sam cvet. Bil pa je takšne bledikasto modre barve. Sem šel danes pogledati in na istem grmu je raslo nekaj sadežev. Bom ta grm rešil muk in ga bom posadil nekam na sončno mesto.

Verjetno Rosa glauca, ki je tudi vrtnica, ki si jo je prav zaradi pogostosti izbralo Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije kot svojo logotip.

Polno ime je Rosa omeiensis pteracantha, najdeš jo pa tudi kot Rosa sericea pteracantha.
Ja, ostale je seveda moč kupiti, recimo Peter Beales j

Nisem vedela, kam naj dam, pa sem sem.
Vrt Garlant bo dobil svoj dokumentarec, za vse tiste, ki ga še niste videli, pa sem danes našla tale kratek insert:
http://www.valentinosgift.com/video/index.html

Citiram: Poezija:
Slučajno sem naletela na tale članek Matjaža Kmecla iz februarske št.lista - stran 28.
Upam da lahko objavim ta spletni naslov, kjer ga preberete.
p.s. - slike Prešerna in Katarine so zamenjane.

www.zkb.it/it/system/files/documenti/skupaj_30.pdf

Kot vedno mojster peresa, tako lepo piše, da je užitek brat.
Glede bolezni in neodpornosti vrtnic pa vseeno malo pretirava. Niso vse vrtnice HT in kot HT

Citiram: Jamain:
Res prijeten članek. Hvala, Poezija

Citiram: 1vrtnica:
Zanimivo, nisem vedela za to velikanko v Arizoni.
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

Vrtnica ne potrebuje podložnikov, ki delajo namesto nje, potrebuje okrasno spremstvo, ki dela kadar nje ni.
Če si to seveda želimo. Ker nam nihče ne brani, da naredimo klasično gredo, obrobljeno s pušpanom ali nizko sivko, v gredi pa vrtnice z nizkimi pokrovnicami ali celo golo ali zastrto zemljo.

Lahko pa seveda uporabimo hibridne čajevke, ki, če pravilno obrežemo odcvetele veje, zalivamo in gnojimo, RES cvetijo celo poletje. Ali pa pokrovne vrtnice, ki tudi cvetijo večino poletja.
Važno je, da kupujemo s pametjo in uresničimo cilj, ki smo si ga zastavili.

In če realno pogledamo, katera rastlina, ki ni ravno enoletnica, pa cveti od pomladi do zmrzali?
Potonike so v cvetu kak teden, narcise par tednov,... pa jih vseeno občudujemo.
Važno je le, da si, ko načrtujemo gredo vrtnic, ne predstavljamo, da bo nujno polno cvetoča vse poletje. Lahko je, večinoma pa ni.
In če ni, a je kdo, ki bi se branil, če bi po cvetenju vrtnic izgledala takole?





Pogovor o mešanih gredah in kombinaciji vrtnic z drugimi rastlinami prosim nadaljujmo tukaj.

.

Tole moram resnično dodati v to temo. Že kako leto nazaj sem slišala, da je Matjaž Kmecl, tudi "oče" naše prve slovenske vrtnice, napisal leposlovno delo v katerem gre beseda tudi o vrtnicah.

V četrtek sem po srečanju s Tinkom skočila še v knjižnico in na pultu je bila njegova knjiga Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret.

Po današnjem kopanju lukenj za vrtnice, ki so na poti s Srbije, sem se vrgla na posteljo in knjigo vzela v roko. Na 30. strani sem morala na forum izraziti svoje navdušenje. Ne samo nad tem, kako opisuje svojo navezanost na vrtnice, nad tem, kako omenja vrtnice, ki jih poznam, ampak tudi nad tem, kako spretno suče svoje pero in koliko ljubezni je posvečene slovenski besedi. Po dolgih letih sem našla slovensko besedo, za katero nisem vedela kaj pomeni - "roda".

Saj bi predlagala nagradno igro kot Kaktus pa nimam zelenih prstov za potaknjence, ki bi jih lahko ponudila, naj ponudim eno vodeno turo po svojem cvetočem rožniku? Laughing

Kak zimski večer si vzemite čas in jo vzemite v roke. JE vredno!

Rod Vrtnic (Rosa) spada v družino Rožnic (Rosaceae) kamor prištevamo še številne druge rastline kot je nekatero sadno drevje (jablana, hruška, sliva, breskev, marelica, češnja,…) pa tudi druge okrasne rastline (medvejke, panešpljice, kresničevje,…).
Kaj dosti se v botaniko ne bom spuščala, ker sem na tem področju bosa pa tudi pravi poznavalci se strinjajo, da je rod zelo kompleksen. Verjetno se tudi zaradi tega še niso zedinili v tem, kako bi vrtnice enotno razvrstili tako, da bi vsem ustrezalo.
Skupna želja je seveda ta, da se vrtnice razdeli v razrede, v katerih bi bile rastline s toliko podobnimi lastnostmi, da bi se razredi znatno razlikovali drug od drugega. No, to jim še do danes ni uspelo, zato še zdaj ni univerzalnega sistema, ki bi med tisočimi vrtnicami naredil red. Vsak ima svoje prednosti in slabosti zato bom poskušala predstaviti najbolj uporabljane.

Strokovnjaki se srečujejo z naslednjimi vprašanji:
- Kateri kriterij naj bo tisti, ki bi vrtnice razvrstil v razrede. Je to botanična sorodnost, vidna podobnost, način uporabe, način rasti, forma cveta, število cvetov, poreklo, tradicija kaj drugega ali kombinacija katerega koli od teh kriterijev?
- Kako poimenovati razrede, da bodo ustrezno poimenovali vse vrtnice, ki se nahajajo v razredu?

Svetovno gledano obstajajo tri pomembne razvrstitve. Čeprav se v mojih knjigah nahajajo nekoliko drugačni seznami, je na njihovih spletnih straneh navedena tale razvrstitev.

Med oklepaji navajam v modri barvi ustrezen slovenski izraz tam, kjer ga poznam. Sinonimi so ločeni s /.
Tam kjer obstaja tema, posvečena posameznemu razredu vrtnic, je delujoč link na obstoječo temo kjer lahko preberete več o tem. Link je obarvan svetlo modro in se aktivira, ko se mu približate z miškinim kazalčkom.


AMERICAN ROSE SOCIETY
(vir: njihova domača stran)

SPECIES ROSES
Species (Botanične/Samonikle vrtnice/Šipki)

OLD GARDEN ROSES (Antične/stare/zgodovinske vrtnice)
albe (bele rože), Ayrshire, Bourbon and Climbing Bourbon (burbonke in plezave burbonke), Boursault, Centifolia (stolistne vrtnice), Damask (damaščanke), Hybrid Bracteata, China and Hybrid (kitajske vrtnice/bengalke in njihovi hibridi), Hybrid Eglanteria, Hybrid Foetida, Gallica (galske vrtnice), Hybrid Multiflora, Hybrid Perpetual and Climbing Hybrid Perpetual (skrižane ponavljalke in plezave skrižane ponavljalke), Hybrid Sempervirens, Hybrid Setigera, Hybrid Spinosissima, Miscellaneous Old garden roses, Moss and Climbing Moss (mahovne vrtnice in plezave mahovne vrtnice). Noisette (noazete), Portland (portlandtke), Tea and Climbing Tea (čajevke in plezave čajevke).

MODERN ROSES (Moderne vrtnice)
Floribunda and Climbing Floribunda (floribunde in plezave floribunde), Grandiflora and Climbing Grandiflora (grandiflore in plezave grandiflore), Hybrid Kordesii, Hybrid Moyesii , Hybrid Musk (hibridne muškatke), Hybrid Rugosa (hibridne rugoze), Hybrid Tea and Climbing Hybrid Tea (hibridne čajevke in plezave hibridne čajevke), Hybrid Wichurana, Large-flowered Climber (velikocvetne plezalke), Miniature and Climbing Miniature (mini vrtnice in plezave mini vrtnice), Mini-Flora, Polyantha and Climbing Polyantha (poliante in plezave poliante), Shrub (rožni grmi)
(vir: njihova domača stran)


BRITISH ASSOCIATION:
(vir: njihova domača stran):
- Old Historic Roses (antične/stare/zgodovinske vrtnice),
- Large flowered/Hybrid Tea Spiral Bud Form (velikocvetne hibridne čajevke s popkom v obliki spirale),
- Large Flowered/Other Bud form (velikocvetne z drugimi obliki popka),
- Floribunda/Cluster Flowering less than 100cm (mnogocvetne floribunde, nižje od 100cm),
- Floribunda more than 100 cm (floribunde, višje od 100cm),
- Patio less than 60 cm (patio vrtnice, manj kot 60 cm),
- Miniature less than 40 cm (miniaturne vrtnice, manj kot 40 cm),
- Repeat Flowerind Climber over 2m (ponavljave popenjavke, višje od 2m),
- Patio climber (patio popenjavke),
- Old Rambler (stare plezalke),
- Repeat Rambler (ponavljave plezalke),
- Old climber (stare popenjavke)
- Once flowering Shrub (enkrat cvetoči grmi),
- Repeat Flowering Shrub (ponavljavi cvetoči grmi),
- Mini Groundcover (mini prekrovne),
- Groundcover (pokrovne vrtnice),
- Species Roses (botanične/samonikle vrtnice/šipki),
- English Roses (angleške vrtnice).



WORLD FEDERATION OF ROSE SOCIETIES:
(vir: razvrstitev, ki jo je v svoji knjigi uporabil M. Mastnak, zato jo navajam kar v slovenščini):
- rožni grmi (velecvetni, mnogocvetni; ponavljavo cvetoči in enkrat cvetoči),
- velecvetne vrtnice, to so v bistvu hibridne čajevke,
- mnogocvetne vrtnice,
- atrijske vrtnice,
- poliante,
- pritlikave vrtnice,
- pokrovne vrtnice (ponavljavo cvetoče in enkrat cvetoče),
- Rambler; plezavke (ponavljavo cvetoči in enkrat cvetoči),
- Climber; popenjavke (velecvetne, mnogocvetne in miniaturne; ponavljavo cvetoče in enkrat cvetoče).

Peter Beales sicer pravi drugače ampak glede na to, da je to edini slovenski zapis, navajam slednjega. Poleg tega verjamem, da je g. Mastnak stvar bolje preštudiral od mene.


Če vas ob seznamih »boli glava«, naj vas potolažim, da tudi mene.
Potem, ko so enkrat začrtali mejo med antičnimi in modernimi vrtnicami (mimogrede, tudi tukaj si strokovnjaki niso enotni, več o tem morda kdaj drugič; večina pa kot mejo navaja leto 1867, ko se je pojavila baje prva moderna vrtnica z imenom La France) so se vrtnice začele pojavljati v takem številu, da je nastala prava zmeda in še danes najdete razprave o tem, v kateri razred posamezna vrtnica sodi. Tudi podatki v literaturi se o eni in isti sorti razlikujejo.


Vrtnica La France - prva moderna vrtnica, 1867 Guillot fils (HT - hybrid tea; hibridna čajevka)



Če razne klasifikacije poenostavim, se vrtnice razvrščajo na:
- samonikle vrtnice, ki so v naravi prostorastoče, in jih imenujemo tudi šipek,
- stare/antične/zgodovinske vrtnice,
- moderne vrtnice.

Ljubitelji antičnih vrtnic le te nadalje ločimo na tiste, ki so živele pred križanjem z bengalkami, in na tiste, ki so jih skrižali z bengalkami. Kako se je to zgodilo in kako se vrtnici križanje z bengalko pozna pa kdaj drugič.

Naj na tem mestu še dodam, da veljajo hibridi posameznih sort, ki spadajo k antičnim vrtnicami, za antične vrtnice neglede na to, katerega leta so jih vzgojili.

O lastnostih posameznih razredov vrtnic bom kaj zapisala pri posamezni temi (glejte na delujoče linke v tem zapisu in teme na forumu, ki se bodo pojavljale sproti, ko se bom "lotila" posameznega razreda), nekaj je že zapisanega, rada pa bi, da čimveč zapišete tudi sami. Pa nove teme odpirajte, da bo forum čim bolj živ.

Glede izbire posameznih sort vidim velik problem v dobavljivosti saj v Sloveniji prodajajo večinoma neimenske vrtnice oz. take, ki so nekako "druge linije", antične/zgodovinske in spontane pa so takorekoč nedobavljive. Imenske so večinoma le hibridne čajevke.

Sapfo je bila baje tista, ki je vrtnico prva poimenovala kraljica vseh rož.
In kot vsaka kraljica zato ni samo lepa ampak tudi zahtevna in muhasta.

Lepa se pokaže le ob uradnih priložnostih in tisti, ki pričakuje, da bo vedno lepa, bo razočaran. Zato vrtnic v gredo ne sadimo samih (to je primerno le za botanične vrtove oz. tam, kamor pridemo le v določenem delu leta) ampak v družbi drugih rastlin, ki bodo vrt naredile zanimiv takrat, ko vrtnica odcveti. Ker tudi tiste, ki naj bi ponavljale cvetenje, poleti v resnici le tu in tam pocvitajo. Enkrat cvetoče pa so cvetoče le kak mesec.

Prav tako ne moremo pričakovati, da bo skromna gospodična, ko je pa kraljica. Še takrat, ko jo roke spletičen lepotičijo vsak dan, lahko pričakujemo kak črn ali bel list, zato je bolje, da ji to spregledamo in uživamo v tem, kar nam lahko da. In da nam lahko veliko, če le ne spregledamo dejstva, da je rastlina za dušo (no, ob obrezovanju tudi za telo Laughing) in če ji oprostimo vse njene muhe.

Včasih se ob svojih damaščankah počutim kot Mortizia Addams. Se spomnite gospe, ki je vrtnicam odrezala cvet in v vazo položila zgolj gole veje (pa še te obrnila z glavo navzdol)?
Le tisti, ki v vrtnici vidi še kaj drugega kot cvet, ki uživa v formi grma, ki poboža listje in uživa ob smolnatem vonju, ki ob tem ostane na rokah, ki se obrača za vetrom, da bi v nos ulovil žlahtne vonjave, bo vrtnici spregledal bolne liste in dejstvo, da bujno cveti le ob kronanju, kratkotrajnemu svečanemu letnemu dogodku.

damaščankeNazadnje urejal/a Garden-ja 18 Jun 2013 09:59; skupaj popravljeno 2 krat

(Prenos iz arhiva)