novi.gartlc.si

Tudi pri nas imamo velike težave s tem hroščkom. Zaenkart jih pobiramo, vendar se njihovo število sploh ne zmanjšuje. Uničijo pa prav vse cvetove... :( Je kdo že ugotovil kako se ga znebiti ali pa vsaj zmanjšati njihovo število? Zelo bom hvaležna za kakšno informacijo, saj se bliža čas cvetenja vrtnic.

tega hudiča sem prvič videla pri sebi:

No, ne vem zakaj ga tako imenujejo drugi, jaz mu tako rečem zato, ker tako zasvinja cvetje. Koljem ga pa ne.

Joj, raje imam te beštje kot cigarete ali vonj po cigaretih, res. Res ne bi prenesla, da mi vrt smrdi po cigaretih, brrrrrrr.
Cimet bom po tem kar sem prebrala zagotovo preizkusila za uši ampak trenutno jih na srečo ni, te rožne hrošče pa enostavno vsak dan poberem in mi jih kar uspe zadržati na sprejemljivem nivoju. Kot rečeno je pomembno, da jim ne pustimo, da se pri nas vgnezdijo. Ličinke bi bile verjetno kmalu glede na to kakšne nečednosti se dogajajo na nekaterih cvetovih, zgleda, da je najbolj romantičen cvet zanje temno vijola cvet poletne krizanteme.

Tole mi pride prav:
"preparatom cimetovega olja, milnice in olja. pokazalo se je, da se na cvetove"
, škropivo bom uporabila na vrtnici Andre le Notre, ki je magnet za vse hrošče, tudi minice, pa da vidimo, kako bo letos.
Lani sem en cvet, da sem vsaj za enega videla, kakšen je, ko se odpre, škropila na vsakih nekaj dni s piretrinom (BioKill), ene parkrat sem ga popipsala tudi s tistim insekticidom v spraju pa je potem smrdelo kot kuga metre okoli, letos pa bom raje poskusila s cimetom.

Lahko ta mešanica stoji? Verjetno ja glede na sestavine.

Toliko kot danes jih nisem pobrala še nikoli. Številka gre verjetno čez sto. Trenutno se parijo tako da dobiš dva na en mah.
Opažam, da obožujejo cvetove hibridnih muškatk oz. vrtnic, ki imajo take prednike in s tem tudi izgled, skorajda bi lahko na podlagi tega, kam najraje gredo, določali razred vrtnic. Very Happy
Naslednja stvar, ki imajo radi, je, da rinejo v kroglaste napolodprte cvetove, ko se enkrat odprejo, niso več tako zanimivi.
Kolektivne zavesti na srečo nimajo tako da je obiranje precej enostavno. Nisem mislila, da bom kdaj imela toliko časa in volje, da bi to počela vsak dan ampak zdaj je obhod postal kar neka rutina.

Opažam tudi, da nekaterim sortam zelo škodijo in to neglede na barvo, druge pa prenesejo obiske brez večjih težav kljub temu, da so cvetovi podobne barve.

Vojka, pošprica se z mešanico vode in eteričnega olja cimeta, tam nekje je tema kjer labia natančno opisuje tako postopek kot razmerja.

Pri meni so po tanovem v breskvah.

... je rožni hrošč, ki ga marsikdo že gosti na svojih ljubljenkah ali pa ga še bo. Zato je morda prav, da zdaj v sezoni napišemo kaj tudi o tej nadlogi.





midve z Jamain ga složno že kar nekaj let, vsaka pri sebi, imenujeva prasec. Izgleda nekoliko kruto in zuf spet ne bo vesel nad mano ampak, ko ti cvetove zreducira v tak zmazek





ga tudi sami ne boste imenovali nič drugače.

Hrošč ima najraje svetle cvetove čeprav se po mojih izkušnjah pojavlja prav na vseh barvah, tudi na močni magenti, in ima raje vrtnice, ki dišijo kot tiste, ki so svetle.
Hrošč je nadloga predvsem zato, ker se prehranjuje s prašniki in jih dobesedno poje hkrati pa uniči še cvet, to uničenje se bolj pozna na svetlih cvetovih, ki potem ujamejo še botritis in rezultati so vidni zgoraj.
Ker se prehranjuje s prašniki, ga lahko najdete v še ne odprtem cvetu, včasih se zrine v še praktično zaprtega. Opažam, da ima hrošč svoje ljubljenke in tam ga boste zagotovo našli čisto vsak dan. Pri meni obožuje Andre Le Notre, ki mi še niti eno leto ni naredila niti enega cveta, ki bi bil perfekten.

Kako nad hrošča?
Najprej povejmo, da se hrošč razmnožuje na našem lastnem vrtu in njegovi okolici, ličinke se zadržujejo v zemlji okoli korenin in v materialu, ki ga imamo okoli rastlin (lubje, kompost,...).
Zato je zelo pomembno, da se jih lotimo takoj, ko jih opazimo. Sama imam na vrtu plastičen lonček in kavno žličko in vsaj enkrat na dan, raje dvakrat, se odpravim na obhod in jih z žličko pofrcam v lonček z vodo.
Z žlico ga prekrijem tako, da ne more odleteti stran, in ga zvrnem v vodo, če je prilepljen ob prašnike ali v še ne odprtem cvetu pa ga s koncem žlice zbezam ven.
Vsekakor opažam, da so zjutraj manj aktivni in jih je lažje poloviti, da so tisti, ki so kosmati, že čisto opiti od nektarja in se praktično niti ne premaknejo, ko jih zadaneš z žlico, nasprotno pa so črni in nekosmati aktivni in morate biti kar previdni, kako se jim približate, da ne odletijo.
Po slabih dveh tednih lahko rečem, da se populacija bistveno zmanjšuje in jih nalovim na dan samo še med 20 in 30.

Pri meni se nahajajo tudi na poletnih krizantemah, ki jih imajo radi vsaj tako kot vrtnice, na feliciji in tudi na clematisu sem jih našla.

Drugi načini boja, ki sem jih zasledila v pogovorih so:
- kemični, baje pomagajo piretrini ampak samo kontaktno, sama se tega nisem lotila, ker se mi ne zdi smiselno,
- nekateri namažejo papirnate bele krožnike z lepilom in jih z žebljem zabodejo na palico, ki jo pritrdijo med grme, na to lepilo se potem ulovijo hrošči.

Torej - ko se vam pojavijo, se jih oberite sicer si sami sebi delate zalogo za naslednja leta.

Kako pa kaj vaše izkušnje?

(Prenos iz arhiva)