Napisal/-a irenakk » Sr Okt 29, 2014 8:00 pm
Yolande d'Aragon ima kot moja prva imenska vrtnica pri meni prav poseben status. Sedaj mineva dve leti, odkar je po Gardeni-jini zaslugi sadika prišla k meni. Takoj sem jo posadila na njeno mesto in že prvo pomlad me je razveselila s štirimi ogromnimi cvetovi.
Tako popolnega cveta do takrat nisem še nikjer videla. In vonj .... cele dni bi sedela ob njej in vohala te vonjave 
Po cvetenju je pognala par zelo visokih poganjkov. Nisem jih merila, ampak so merili krepko čez meter. Sami od sebe so se pripognili k tlom, zato sem jih "zaklinila". Spomladi je Yolanda cvetela po celi dolžini poganjkov.
Cvetela je tako bujno in s tako velikimi in polnimi cvetovi, da za vse ni bilo prostora. Tako me je Yolanda presenetila ta drugič.
Včeraj sem se sprehodila po tistem delu vrta, kjer je posajena Yolande in čaka me tretje presenečenje. Štirje veliki popki 
Ponoči je sicer burja enega, na poganjku visokem več kot dva metra, odlomila. A ostali trije vzbujajo upanje ...
Yolande d'Aragon, omamna zapeljivka, si seveda zasluži tudi malo bolj podrobno predstavitev v besedi.
Ta španska lepotica je zapeljevala vrtnarje več kot stoletje in pol. Včasih ji rečejo 'Iolande', drugič bolj po domače 'Jolanda d'Aragon', vsekakor pa je to zelo izjemna vrtnica. Njen oče je Jean-Pierre Vibert, francoski žlahtnitelj iz 19. stoletja, ki je v svojem življenju vzgojil na stotine čudovitih vrtnic.
Zraste v visok, pokončen grm, ki lahko meri tudi več kot meter in pol v višino, a manj kot meter v širino. Zeleni poganjki so neenakomerno posejani z drobnimi bodicami, listi pa so veliki in svetlo zeleni. Cvetni popki so povsem okrogli in sprva vinsko rdeče barve, sčasoma pa se odprejo v ploske, štiridelne in izjemno polne roza cvetove.
Yolande bujno cveti spomladi (maja), čez poletje nam nameni le tu ali tam kak cvet, ponovno pa se pokaže v vsej svoji lepoti jeseni. Njen vonj je mešanica sladkih sadnih vonjev z močnim vonjem damaščank. Ko sem prvič potopila svoj nos v ta velik in omamno dišeč cvet, sem si rekla »To je to!« Sedaj razumem, zakaj vrtnice človeka zasvojijo … Sedaj vem, zakaj so jih razglasili za kraljice vrtov!
Yolande d'Aragon je prezimno trdna vrtnica, zato ji naše zime ne pridejo do živega. Ker rine v višino in so njeni poganjki pri tleh bolj goli, se bo lepo podala v sredino grede. Na ta način bodo nižji grmi ali višje trajnice zakrile njene »gole« noge. Lahko pa njene dolge poganjke spomladi ukrivite do tal in jih pri vrhu s klinom pritrdite k tlom. Taki vzgoji pravimo zaklinitev ali »peging«. S tem dosežemo, da se poganjki s cvetnimi popki razvijejo po celi dolžini stebel in tako bomo imeli na vrtu omamno dišečo blazino rožnatih cvetov. Paziti pa moramo, da tako gojeni vrtnici damo dovolj hranil, saj jo bujno cvetenje lahko precej izčrpa.
In kdo je bila Jolanda Aragonska, po kateri je vrtnica dobila ime? Bila je Španka, najstarejša hči kralja Ivana I. Aragonskega (1384 – 1442). Poročena je bila s Francozom Ludvikom II, neapeljskim kraljem in grofom Provanse. V zgodovino se je zapisala kot pokroviteljica Ivane Orleanske, sedemnajstletnice, ki je kot poveljnica francoske kraljeve vojske prevesila tehtnico v stoletni vojni med Angleži in Francozi na francosko stran. Seveda ima tudi Ivana Orleanska svojo vrtnico, a to je že druga zgodba.
Yolande d'Aragon ima kot moja prva imenska vrtnica pri meni prav poseben status. Sedaj mineva dve leti, odkar je po Gardeni-jini zaslugi sadika prišla k meni. Takoj sem jo posadila na njeno mesto in že prvo pomlad me je razveselila s štirimi ogromnimi cvetovi.
Tako popolnega cveta do takrat nisem še nikjer videla. In vonj .... cele dni bi sedela ob njej in vohala te vonjave
Po cvetenju je pognala par zelo visokih poganjkov. Nisem jih merila, ampak so merili krepko čez meter. Sami od sebe so se pripognili k tlom, zato sem jih "zaklinila". Spomladi je Yolanda cvetela po celi dolžini poganjkov.
Cvetela je tako bujno in s tako velikimi in polnimi cvetovi, da za vse ni bilo prostora. Tako me je Yolanda presenetila ta drugič.
Včeraj sem se sprehodila po tistem delu vrta, kjer je posajena Yolande in čaka me tretje presenečenje. Štirje veliki popki Ponoči je sicer burja enega, na poganjku visokem več kot dva metra, odlomila. A ostali trije vzbujajo upanje ...
Yolande d'Aragon, omamna zapeljivka, si seveda zasluži tudi malo bolj podrobno predstavitev v besedi.
Ta španska lepotica je zapeljevala vrtnarje več kot stoletje in pol. Včasih ji rečejo 'Iolande', drugič bolj po domače 'Jolanda d'Aragon', vsekakor pa je to zelo izjemna vrtnica. Njen oče je Jean-Pierre Vibert, francoski žlahtnitelj iz 19. stoletja, ki je v svojem življenju vzgojil na stotine čudovitih vrtnic.
Zraste v visok, pokončen grm, ki lahko meri tudi več kot meter in pol v višino, a manj kot meter v širino. Zeleni poganjki so neenakomerno posejani z drobnimi bodicami, listi pa so veliki in svetlo zeleni. Cvetni popki so povsem okrogli in sprva vinsko rdeče barve, sčasoma pa se odprejo v ploske, štiridelne in izjemno polne roza cvetove.
Yolande bujno cveti spomladi (maja), čez poletje nam nameni le tu ali tam kak cvet, ponovno pa se pokaže v vsej svoji lepoti jeseni. Njen vonj je mešanica sladkih sadnih vonjev z močnim vonjem damaščank. Ko sem prvič potopila svoj nos v ta velik in omamno dišeč cvet, sem si rekla »To je to!« Sedaj razumem, zakaj vrtnice človeka zasvojijo … Sedaj vem, zakaj so jih razglasili za kraljice vrtov!
Yolande d'Aragon je prezimno trdna vrtnica, zato ji naše zime ne pridejo do živega. Ker rine v višino in so njeni poganjki pri tleh bolj goli, se bo lepo podala v sredino grede. Na ta način bodo nižji grmi ali višje trajnice zakrile njene »gole« noge. Lahko pa njene dolge poganjke spomladi ukrivite do tal in jih pri vrhu s klinom pritrdite k tlom. Taki vzgoji pravimo zaklinitev ali »peging«. S tem dosežemo, da se poganjki s cvetnimi popki razvijejo po celi dolžini stebel in tako bomo imeli na vrtu omamno dišečo blazino rožnatih cvetov. Paziti pa moramo, da tako gojeni vrtnici damo dovolj hranil, saj jo bujno cvetenje lahko precej izčrpa.
In kdo je bila Jolanda Aragonska, po kateri je vrtnica dobila ime? Bila je Španka, najstarejša hči kralja Ivana I. Aragonskega (1384 – 1442). Poročena je bila s Francozom Ludvikom II, neapeljskim kraljem in grofom Provanse. V zgodovino se je zapisala kot pokroviteljica Ivane Orleanske, sedemnajstletnice, ki je kot poveljnica francoske kraljeve vojske prevesila tehtnico v stoletni vojni med Angleži in Francozi na francosko stran. Seveda ima tudi Ivana Orleanska svojo vrtnico, a to je že druga zgodba.