Napisal/-a irenakk » Če Avg 07, 2014 1:47 pm
Premikam sem iz podvojene teme:
| vinkoz je napisal/a: |
Pozdrav.
No--- in okrog češenj. Presenečenj ni videti konca.Sem navajen imeti v "gostih" šoje ,kune, polhe pa črni kos. In je ta STVOR verjetno opazoval perjad kako rabuta češnje, pa ga je zamikalo.Barva, okus? Pa dajmo malo gorništva špilat in ajde na češnjo dva in pol metra visoko. Najprej sem pomislil na netopirja, ki visi z glavo navzdol,prislonim lestev in kaj vidim..  To pa je že preveč.Popoldanska malica, vsi plodovi v neposredni bližini poškodovani.
lp. Vinkoz
 |
| metuljc je napisal/a: |
| O, kako je lep, še barvo klešč ima v ustreznem tonu češnjam. Tile rogači so res lepi, zanimivi, redki in - zavarovani. |
| juglans je napisal/a: |
Zanimivo ga je opazovati med letom, ko težkokategornik z vsem svojim okrasjem in orodjem manevrira v zraku. Je kar spreten letalec in za nevajeno "oko" kar na meji mogočega.
V arhivu imam nekaj posnetkov, vendar trenutno nimam dostopa.
Tu doli se ga kar opazi. Če vem pravilno, je rogač prisoten na področju rastišč hrasta.
Vinkoz, zanimiva in lepa fotka. |
| lpmami je napisal/a: |
| S temi obarvanimi kleščami je prav mogočen lepotec! |
| irenakk je napisal/a: |
Čeprav je to eden najbolj poznanih hroščev, verjetno sta bolj poznana le pikapolonica in koloradski hrošč, pa o njegovem življenju večina ljudi bolj malo ve. Z rogovju podobnimi čeljustmi se ponašajo le samci, medtem ko so čeljusti samic skoraj neopazne. Na prvi pogled bi mogoče kdo pomislil, da si rogač s tako ogromnimi čeljustmi lovi plen. A ni tako. Te čeljusti uporabljajo samci rogača, tako kot srnjaki in jeleni svoje rogovje, v borbah s tekmeci za samico. Seveda pa so čeljusti samcu v pomoč tudi pri parjenju, saj z njimi ujame samico, če mu hoče pobegniti.
Med parjenjem samec z "rogovi" zadržuje samico. Foto: H. Rothacher Aigle, Wikimedia Commons
Boj med dvema samcema. Foto: H. Rothacher, Wikimedia Commons
Rogače najpogosteje vidimo poleti od junija do avgusta, ko v mraku letijo naokrog. Pred seboj imajo samo en cilj – najti samico, se pariti in tako izpolniti svoje življenjsko poslanstvo. Parjenje poteka običajno na tleh in samec se s svojimi velikimi čeljustmi dotika tal ter tako dobesedno ujame samico v svoj »ljubezenski objem«. Po parjenju rogači kmalu poginejo, saj so svojo vlogo opravili.
Samica rogača ima zelo majhne čeljusti v primerjavi s samci. Foto: Andrew Butko, Wikimedia Commons
Iz jajčec, katere so samice odložile v tla ob razpadajoče drevo, se kmalu izležejo majhne bele ličinke. Hranijo se s trohnečim lesom hrastov, ustreza jim pa tudi les bresta, kostanja, jesena in drugih listavcev. Bolj kot so les napadle glive, mehkejši je in ličinka ga lažje prebavi. Po treh letih postane 8 centimetrov dolg in 2 centimetra širok »črv« z oranžnimi nogami in oranžno glavo. Tehta več kot 10 gramov in skozi kožo so vidni debeli sloji bledo rumene maščobe. Spomladi oz. zgodaj poleti, ko se zemlja segreje, ličinka preneha s hranjenjem in se začne pripravljati na preobrazbo. Najprej si v prsti oblikuje kot kokošje jajce veliko kamrico (kokon), katere stene zgladi s svojimi iztrebki. Po dveh mesecih napornega dela je kokon končan in preobrazba se lahko začne.
V stadiju bube je žival zelo občutljiva, saj se ne more braniti, zato je zelo pomembno, da je kokon na varnem mestu. Preobrazba traja približno 5 tednov in v tem času se buba v kokonu večkrat obrne, da ne dobi »preležanin«. V drugi polovici poletja končno nastopi čas, ko bubi poči "koža" in iz nje zleze rogač, kakršnega ga poznamo. Sprva je njegovo telo še mehko, občutljivo in blede barve. Če kokon ni bil natančno narejen in njegove stene niso popolnoma gladke, si lahko mlad hrošč v njem poškoduje nežna kožnata krila, zato bo kasneje s težavo letel. Po enem tednu mu oklep otrdi in dobi značilno rjavo barvo. Hrošč je sedaj popolnoma razvit, a pred vrati je jesen, zato zanj nastopi čas počitka in čakanja na novo poletje. Ves ta čas hrošč ne bo ničesar jedel in tudi potem, ko bo v začetku junija zapustil svoje podzemno domovanje, ne bo užival trde hrane. Vso svojo pozornost bo posvečal iskanju samice in le občasno si bo potešil žejo s sočnim sadjem in rastlinskimi sokovi. Živel bo le od maščobnih zalog, ki si jih je ustvaril kot ličinka, zato ne preseneča, da je njegova življenjska pot po preobrazbi tako kratka in da se konča takoj po parjenju.
V Sloveniji je rogač splošno razširjen in razmeroma pogost, medtem ko je marsikje v Evropi že zelo redek. Ogroža ga predvsem pretirano čiščenje odmrlega lesa iz gozdov in spreminjanje listnatih gozdov v iglaste. Pri nas je rogač zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, kar pomeni, da moramo ohranjati njegov življenjski prostor, posamezne osebke pa je prepovedano loviti ali jim kako drugače škodovati. Zanj so bila določena tudi posebna varstvena območja Natura 2000. |
| lpmami je napisal/a: |
Tista dva samca v boju sta videti kot prava, "tavel'ka" jelena z mogočnimi rogovi  |
| supression je napisal/a: |
Rogači so res lepi, ko jih vidim se nemorem upreti, da jih nebi prijel...seveda previdno  |
Premikam sem iz podvojene teme:
vinkoz je napisal/a: Pozdrav.
No--- in okrog češenj. Presenečenj ni videti konca.Sem navajen imeti v "gostih" šoje ,kune, polhe pa črni kos. In je ta STVOR verjetno opazoval perjad kako rabuta češnje, pa ga je zamikalo.Barva, okus? Pa dajmo malo gorništva špilat in ajde na češnjo dva in pol metra visoko. Najprej sem pomislil na netopirja, ki visi z glavo navzdol,prislonim lestev in kaj vidim.. To pa je že preveč.Popoldanska malica, vsi plodovi v neposredni bližini poškodovani.
lp. Vinkoz
metuljc je napisal/a: O, kako je lep, še barvo klešč ima v ustreznem tonu češnjam. Tile rogači so res lepi, zanimivi, redki in - zavarovani.
juglans je napisal/a: Zanimivo ga je opazovati med letom, ko težkokategornik z vsem svojim okrasjem in orodjem manevrira v zraku. Je kar spreten letalec in za nevajeno "oko" kar na meji mogočega.
V arhivu imam nekaj posnetkov, vendar trenutno nimam dostopa.
Tu doli se ga kar opazi. Če vem pravilno, je rogač prisoten na področju rastišč hrasta.
Vinkoz, zanimiva in lepa fotka.
lpmami je napisal/a: S temi obarvanimi kleščami je prav mogočen lepotec!
irenakk je napisal/a: Čeprav je to eden najbolj poznanih hroščev, verjetno sta bolj poznana le pikapolonica in koloradski hrošč, pa o njegovem življenju večina ljudi bolj malo ve. Z rogovju podobnimi čeljustmi se ponašajo le samci, medtem ko so čeljusti samic skoraj neopazne. Na prvi pogled bi mogoče kdo pomislil, da si rogač s tako ogromnimi čeljustmi lovi plen. A ni tako. Te čeljusti uporabljajo samci rogača, tako kot srnjaki in jeleni svoje rogovje, v borbah s tekmeci za samico. Seveda pa so čeljusti samcu v pomoč tudi pri parjenju, saj z njimi ujame samico, če mu hoče pobegniti.
Med parjenjem samec z "rogovi" zadržuje samico. Foto: H. Rothacher Aigle, Wikimedia Commons
Boj med dvema samcema. Foto: H. Rothacher, Wikimedia Commons
Rogače najpogosteje vidimo poleti od junija do avgusta, ko v mraku letijo naokrog. Pred seboj imajo samo en cilj – najti samico, se pariti in tako izpolniti svoje življenjsko poslanstvo. Parjenje poteka običajno na tleh in samec se s svojimi velikimi čeljustmi dotika tal ter tako dobesedno ujame samico v svoj »ljubezenski objem«. Po parjenju rogači kmalu poginejo, saj so svojo vlogo opravili.
Samica rogača ima zelo majhne čeljusti v primerjavi s samci. Foto: Andrew Butko, Wikimedia Commons
Iz jajčec, katere so samice odložile v tla ob razpadajoče drevo, se kmalu izležejo majhne bele ličinke. Hranijo se s trohnečim lesom hrastov, ustreza jim pa tudi les bresta, kostanja, jesena in drugih listavcev. Bolj kot so les napadle glive, mehkejši je in ličinka ga lažje prebavi. Po treh letih postane 8 centimetrov dolg in 2 centimetra širok »črv« z oranžnimi nogami in oranžno glavo. Tehta več kot 10 gramov in skozi kožo so vidni debeli sloji bledo rumene maščobe. Spomladi oz. zgodaj poleti, ko se zemlja segreje, ličinka preneha s hranjenjem in se začne pripravljati na preobrazbo. Najprej si v prsti oblikuje kot kokošje jajce veliko kamrico (kokon), katere stene zgladi s svojimi iztrebki. Po dveh mesecih napornega dela je kokon končan in preobrazba se lahko začne.
V stadiju bube je žival zelo občutljiva, saj se ne more braniti, zato je zelo pomembno, da je kokon na varnem mestu. Preobrazba traja približno 5 tednov in v tem času se buba v kokonu večkrat obrne, da ne dobi »preležanin«. V drugi polovici poletja končno nastopi čas, ko bubi poči "koža" in iz nje zleze rogač, kakršnega ga poznamo. Sprva je njegovo telo še mehko, občutljivo in blede barve. Če kokon ni bil natančno narejen in njegove stene niso popolnoma gladke, si lahko mlad hrošč v njem poškoduje nežna kožnata krila, zato bo kasneje s težavo letel. Po enem tednu mu oklep otrdi in dobi značilno rjavo barvo. Hrošč je sedaj popolnoma razvit, a pred vrati je jesen, zato zanj nastopi čas počitka in čakanja na novo poletje. Ves ta čas hrošč ne bo ničesar jedel in tudi potem, ko bo v začetku junija zapustil svoje podzemno domovanje, ne bo užival trde hrane. Vso svojo pozornost bo posvečal iskanju samice in le občasno si bo potešil žejo s sočnim sadjem in rastlinskimi sokovi. Živel bo le od maščobnih zalog, ki si jih je ustvaril kot ličinka, zato ne preseneča, da je njegova življenjska pot po preobrazbi tako kratka in da se konča takoj po parjenju.
V Sloveniji je rogač splošno razširjen in razmeroma pogost, medtem ko je marsikje v Evropi že zelo redek. Ogroža ga predvsem pretirano čiščenje odmrlega lesa iz gozdov in spreminjanje listnatih gozdov v iglaste. Pri nas je rogač zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah, kar pomeni, da moramo ohranjati njegov življenjski prostor, posamezne osebke pa je prepovedano loviti ali jim kako drugače škodovati. Zanj so bila določena tudi posebna varstvena območja Natura 2000.
lpmami je napisal/a: Tista dva samca v boju sta videti kot prava, "tavel'ka" jelena z mogočnimi rogovi
irenakk je napisal/a: Res je. Tu je tudi filmček, kjer se vidi rogače v akciji: Natura 2000 v dolini Branice (rogači začnejo na 10:25)
supression je napisal/a: Rogači so res lepi, ko jih vidim se nemorem upreti, da jih nebi prijel...seveda previdno