novi.gartlc.si

Sobotno kolesarsko potepanje nas je peljalo tudi mimo drenovih rastlin na katerih je bilo na naše začudenje še polno tudi nedozorelih drnul. Nekaj smo jih vse eno nabrali in že se dela "drnulovec". V planu pa je še eno nabiranje da bo v shrambi tudi kakšen kozarček marmelade.

Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 2 fotografiji

Lansko leto sem ga veliko nabral v hribih nad Idrijo.
Pobiral sem ga s tal, popolnoma svežega in ga nasušil na soncu (črni pekači pomagajo).
Sem ga imel do pomladi, odlični suhi bomboni, ki se v ustah zmehčajo, z zobmi postrgaš meso, njamii.
Lahko se tudi namoči v vodi, ali pa za čaj.
Sem se ga pa tudi svežega napokal.
Letos ga bo tudi ogromno.

Pri meni so drnulje tudi čisto suhe od letošnje suše, še zoreti nočejo in jih je sama koščica. Prav tako je bilo lani. Predlani pa sem naredila iz njih marmelado, z dodatkom jabolk in ingverja. Njami, prav zdaj smo zadnji kozarček odprli.

Tole pa je pisanolistni različek:

voda je napisal/a: Martinka, lahkom poveš kako si naredila liker. hvala. lpvoda
V bistvu sem porabila ostanke kuhanih jagod, s katerih sem najprej delala marmelado. Ko sem kuhane jagode pretlačila na cedilu, je na koncu ostalo polno pečk z nekaj mesa. Vse sem prelila z vročo vodo, in precedila skozi gosto cedilo. Potem sem dodala sladkor, citronko in mešala, da se je sladkor lepo stopil. Ohlajeni tekočini sem dolila enako količino žganja. Nastane okusen liker lepe roza barve.

Martinka, lahkom poveš kako si naredila liker. hvala. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

Da bomo zdravi kot dren, smo tudi mi danes, tako kot vsako leto v tem času, obrali drenove plodove in iz njih sem pripravila slastno marmelado in liker.

juglans živio, saj pri meni ni bil napor pri obiranju tih cca 1,5 kg. še veliko jih je ostalo na grmu. problem je v tem, da tisti hip ko se jih dotakneš se odtrgajo in zelo hitro zdrsnejo na tla. to bi ugotovil, če bi jih poskusil nabirati, pa ne za marmelado ampak takoj zaužiti. odličen sadež je. še moj pes jih je jedel tako sva se večkrat pod kakšnim grmom na sprehodu sladila.

večkrat marsikdo poreče naj bo za ptice. jaz nisem popolnoma prepričana, da npr: drnulje, šipek, črni trn in ne vem še kaj ptice sploh jedo. gledam tudi jaz veliko gledam, od mravljic do večjih živali hodajočih in letečih a tega, da bi te plodove zaužili ptiči še nisem opazila (priznam pa da se lepo sliši). prvo zelo hitro, ko so zreli popadejo na tla (ali si pod svojimi drnuljami pogledal po tleh) in drugo mislim, da je koščica prevelika.

ali si recimo pri mravljah opazil, da ko se pripravlja dež, (ne tistio 10min škropljenje) -nehajo delati že eno uro prej. namreč čez celo parcelo imam dvosmerno mravljo cesto (brez sredinske označbe in promet odlično funkcionira-semena pokošene trave prinašajo cca 50m navkreber v mravljišče) z nekaj obvoznic.

ja narava je čudovita in dobra šola predvsem. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

Pozdravljena voda.
Lepo ti uspeva omenjeni "rdečko", še zlasti pa so fascinantne slike obranih plodov. Nekako dajejo vtis oh in sploh, nad-super koristnih jagod iz najbolj oddaljenega in neprehodnega tropskega gozda. Recimo iz Indije koromandije. Bi rekel:" blagor tebi."

Z nakupom parcele, kjer trenutno živim sem pridobil v skrb nekaj enakih drnulj. Stare morajo biti še in še, mislim da ima ena deblo premera kakšnih dvajset centimetrov. Rastejo na robu manjšega sklopa malih jesenov, češenj drobnic, hrasta ter dveh lesnik. Skupinici doma pravimo "hrastičje". Drnulje vsako leto lepo obrodijo, le belokranjska vročina in suša poskrbita, da premer plodov ni ravno zavidljiv. Obiram jih redko do skoraj nikoli, namesto mene to opravijo ptice. Zaradi bližine gozda je obiralcev zelo veliko.
Občudujem vse, ki si daste duška in drnulje obirate, ter jih morebiti, v kuhinji še kako nadgradite. Meni pa je enako lepo opazovati živelj, ko obira, se prehranjuje, skratka sobiva.

V Evropi in Aziji razširjena vrsta iz rodu drena, grm z rumenimi cvetovi, ki se pojavljajo pred olistanjem, in z 2cm velikimi, rahlo kislimi, užitnimi rdečimi koščičastimi plodovi. Les se uporablja predvsem v strugarstvu. (DUDEN)

koncem avgusta dela nastavke za februarski majhen rumeni cvet. žal posnetka cvetka nimam.

grm je pred smreko in za lespedezo, če ga vidite. visok je čez 3m. obrezujem ga. meni se zdi bolj drevešček, raste zelo počasi. moj je star cca 25let. dozori v zač. avg. lpvoda

(Prenos iz arhiva)