Napisal/-a 1vrtnica » Če Jul 03, 2014 2:03 am
Grad Sababurg stoji skoraj v centru Nemčije v Spodnjesaški deželi. Tam sta svoj čas živela in delala brata Grimm, v prenekaterem mestu je najti njune sledove. Vsebino za svoje pravljice sta jemala iz lokalnega okolja. Nemci znajo to danes dobro prodati in tako so gradu Sababurg dodelili vlogo gradu, kjer bi se naj dogajala zgodba o Trnjulčici.
Kakorkoli, grad ni prevelik in je zato zelo simpatičen. V njem je urejen hotel in odlična restavracija. Porušen del so delno obnovili, znotraj oboda iz starih zidov so uredili prostor za prireditve.
Mene je seveda najbolj pritegnil ponovno urejen grajski vrt. Tako je lep, da si tudi človek brez posebno razvite domišljije v njem zlahka predstavlja grajske gospodične na sprehodu, pri posedanju na klopcah, klepetu. V njem ne manjka trajnic in seveda vrtnic. Vidi se, da je vrt urejal in zasajal nekdo s smislom za te stvari, zasajene so izključno stare sorte vrtnic.
Najbolj izstopa ogromen bel rambler ob grajskem stolpu. Žal ga nisem uspela identificirati, označen pa tudi ni bil. Ta del gradu še najbolj ustreza predstavi o Trnjulčici, le jaz bi pričakovala, da bo na ta način poraščeno celotno obzidje.
Nemci ne bi bili Nemci, če ne bi po tem gradu poimenovali tudi vrtnice. A iskreno povem, da me ni zamikala.
Zaključili smo v grajski restavraciji, kjer je na meniju veliko stvari z vrtnicami. In tako se tudi spodobi, cene so bile grajskemu okolju primerne. Mi smo se zato zadovoljili z mafini v obliki vrtnic, vrtnično marmelado in vrtničnim čajem.
Pa prijetne sanje vsem Trnjulčicam med nami! _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)
Grad Sababurg stoji skoraj v centru Nemčije v Spodnjesaški deželi. Tam sta svoj čas živela in delala brata Grimm, v prenekaterem mestu je najti njune sledove. Vsebino za svoje pravljice sta jemala iz lokalnega okolja. Nemci znajo to danes dobro prodati in tako so gradu Sababurg dodelili vlogo gradu, kjer bi se naj dogajala zgodba o Trnjulčici.
Kakorkoli, grad ni prevelik in je zato zelo simpatičen. V njem je urejen hotel in odlična restavracija. Porušen del so delno obnovili, znotraj oboda iz starih zidov so uredili prostor za prireditve.
Mene je seveda najbolj pritegnil ponovno urejen grajski vrt. Tako je lep, da si tudi človek brez posebno razvite domišljije v njem zlahka predstavlja grajske gospodične na sprehodu, pri posedanju na klopcah, klepetu. V njem ne manjka trajnic in seveda vrtnic. Vidi se, da je vrt urejal in zasajal nekdo s smislom za te stvari, zasajene so izključno stare sorte vrtnic.
Najbolj izstopa ogromen bel rambler ob grajskem stolpu. Žal ga nisem uspela identificirati, označen pa tudi ni bil. Ta del gradu še najbolj ustreza predstavi o Trnjulčici, le jaz bi pričakovala, da bo na ta način poraščeno celotno obzidje.
Nemci ne bi bili Nemci, če ne bi po tem gradu poimenovali tudi vrtnice. A iskreno povem, da me ni zamikala.
Zaključili smo v grajski restavraciji, kjer je na meniju veliko stvari z vrtnicami. In tako se tudi spodobi, cene so bile grajskemu okolju primerne. Mi smo se zato zadovoljili z mafini v obliki vrtnic, vrtnično marmelado in vrtničnim čajem.
Pa prijetne sanje vsem Trnjulčicam med nami! _________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)