Napisal/-a figula » Ne Nov 19, 2017 10:28 pm
Spada v družino drevesnih gob polyporaceae (polipore), ki so zdravilne.
Vsebuje polisaharide in deluje kot tonik, proti-vnetno, jača imunski sistem, napada črevesne parazite.
Poleg tega je slavna tudi zato, ker so jo našli pri Otziju, 5.300 let stari mumiji v Alpah.
Za medicinsko uporabo so primerne tudi starejše gobe. Zgornji del, ki je postal rjavkast, odluščimo in očistimo ostale nečistoče. Potem jo narežemo na najmanjše možne kose. Ker je precej elastična, priporočam uporabo škarij - z nožem se ne pride daleč.
Če je pa že čisto suha, jo lahko razrežemo s kuhinjsko žagico. Dobro jo jo razrezati takoj/kmalu ko jo najdemo, ker se hitro suši in je potem res treba uporabiti žagico.
Iz nje se lahko skuha čaj/tonik ali naredi tinkturo.
Za čaj/tonik se vzame cca 230 gramov suhe gobe na 4 litre vode (to je recept, lahko pa tudi malo na oko 
).
To naj se počasi kuha vsaj 4 ure, da se izloči čimveč koristnih sestavin. Na koncu kuhanja precedimo tekočino, jo nalijemo v steklenice in hranimo v hladilniku.
Vsak dan "srknemo" kozarec tega tonika. Ker je precej grenek, mu je fino dodat malo jabolčnega kisa, ki ublaži grenkobo.
Tinktura iz gob "vzame" druge, v alkoholu topne sestavine. Zato je dobro narediti obe verziji. Sploh če bi na brezi našli čago, bi bilo škoda, da bi šla katera komponenta v nič.
Takrat se najprej naredi tinktura. Iz istega, precejenega materiala se skuha še tonik. Potem se oboje zmeša v razmerju 1:1.
Toniku iz brezove odpadljivke lahko dodamo tudi druge medicinske gobe.
Najbolj razširjena je prav tako polipora = pisana ploskocevka - Trametes versicolor - Turkey tail, zato jo je najbolj enostavno najti.
Predno jih naberete poglejte spodaj, da so še dokaj bele. Ko so stare in rjave jih dostikrat napadejo črvi in takšne primerke boste doma vrgli v smeti. Bolje je, da kar ostanejo v gozdu na deblih.
Spada v družino drevesnih gob polyporaceae (polipore), ki so zdravilne.
Vsebuje polisaharide in deluje kot tonik, proti-vnetno, jača imunski sistem, napada črevesne parazite.
Poleg tega je slavna tudi zato, ker so jo našli pri Otziju, 5.300 let stari mumiji v Alpah.
Za medicinsko uporabo so primerne tudi starejše gobe. Zgornji del, ki je postal rjavkast, odluščimo in očistimo ostale nečistoče. Potem jo narežemo na najmanjše možne kose. Ker je precej elastična, priporočam uporabo škarij - z nožem se ne pride daleč.
Če je pa že čisto suha, jo lahko razrežemo s kuhinjsko žagico. Dobro jo jo razrezati takoj/kmalu ko jo najdemo, ker se hitro suši in je potem res treba uporabiti žagico.
Iz nje se lahko skuha čaj/tonik ali naredi tinkturo.
Za čaj/tonik se vzame cca 230 gramov suhe gobe na 4 litre vode (to je recept, lahko pa tudi malo na oko ).
To naj se počasi kuha vsaj 4 ure, da se izloči čimveč koristnih sestavin. Na koncu kuhanja precedimo tekočino, jo nalijemo v steklenice in hranimo v hladilniku.
Vsak dan "srknemo" kozarec tega tonika. Ker je precej grenek, mu je fino dodat malo jabolčnega kisa, ki ublaži grenkobo.
Tinktura iz gob "vzame" druge, v alkoholu topne sestavine. Zato je dobro narediti obe verziji. Sploh če bi na brezi našli čago, bi bilo škoda, da bi šla katera komponenta v nič.
Takrat se najprej naredi tinktura. Iz istega, precejenega materiala se skuha še tonik. Potem se oboje zmeša v razmerju 1:1.
Toniku iz brezove odpadljivke lahko dodamo tudi druge medicinske gobe.
Najbolj razširjena je prav tako polipora = pisana ploskocevka - Trametes versicolor - Turkey tail, zato jo je najbolj enostavno najti.
Predno jih naberete poglejte spodaj, da so še dokaj bele. Ko so stare in rjave jih dostikrat napadejo črvi in takšne primerke boste doma vrgli v smeti. Bolje je, da kar ostanejo v gozdu na deblih.