novi.gartlc.si

Prilagajam se ze kar precej let in zadnjih sest let pa se dodatno .
Posebaj ,ki živim na lokaciji ker je do pozne spomladi veliko mocnega vetra in veliko vlage v zraku.Tako sem presla na v zgoje paradiznika z nisko rastjo in do sredina avgusta pustim v plevelu ,vedno dovolj paradiznika tako za domaco uporabo kot za vse moje sosede
Pa še to nič več ne sadim od 24 aprila in cel mesec maj kajti ravno takrat je največ temperaturnih spremeb .Ponovno sadim in sejem od začetka junija vse tja do prvega julija kjer se posadim krompir drugic pa tudi fizol ta niskega posadim in posejem solate za zimsko sejanje,no vsredini avgusta posadim se tisto spicasto zelje kjer ga pobiram do prve zmrzali.
Veliko je treba poslusati naravo in sebe saj se zgodijo napake a je drugo leto boljš_________________Najboljši prijatelj je vrt vedno tiho nikoli ti nereče žal besede.

lpmami je napisal/a: Človek je prilagodljivo bitje. Pričakujem namestitev in gradnjo vodnih zbiralnikov, uporabo zastirke in zastirnih rastlin, setev travinja z globljimi koreninami, saditev protivetrnih živih mej pa še mnoge druge inovativne rešitve. Res je treba najprej položaj zaznati, analizirati, nanj opozarjati, ampak če je to obdobje predolgo in se odpelje v smer vsesplošne jamrarije, po nepotrebnem pustimo, da se slabo stanje poglablja.
Predlagam odprtje rubrike, kjer se bodo zbirale dobre prakse.
Kdo se že prilagaja v tej smeri in kako?

crtj je napisal/a: Podpiram idejo glede rubrike.

Pri nas doslej predvsem razkošna uporaba zastirke (slama, odkos trave, drobljeni les), protivetrne zasaditve (od katerih so tudi koristi za čebele in les) in stalno zeleno gnojenje na njivi za večanje organske mase, ki je bila ob prevzemu zelo švoh.

V pričakovanju bolj monsunskega podnebja imam namen urediti še nekaj "jam" z ekstra vpojnim materialom, torej v bistvu mulčenje v globino ali podzemna hugelkultur in mlako ali dve ali tri.

(Prenos iz arhiva)