novi.gartlc.si

juglans: za požrešne bučevke morda res ni najbolj primerno. Jaz sem na teh gredah gojila ostalo zelenjavo in njej je prijalo.

@muha; zanimivo jaz sem pa imel na takšen način (les v zemlji) dvakrat slabe izkušnje.
Nikakor nisem mogel stvari spraviti v red, čeprav je bilo to v določeni meri tudi posledica skromne razpoložljivosti dušičnih gnojil. Ampak vseeno, v drugem primeru lubenice kljub zalivanju z NPK niso delale ravno dobro. Kakšne dve leti, potem sem pa itak prenehal.

Gnojevka bi verjetno bila bolje izkoriščena in manj spirana v podtalnico v času (začetka) intenzivne rasti in ne na koncu. Če jo je možno dobiti in je vseeno, kdaj se uporabi. Vedeti pa je treba, da kmetje gnojevko na površine vozijo v precej majhnih količinah, čeprav, ko to gledamo in jo vohamo, še zdaleč nismo tega mnenja. V praksi okrog 30 m3 na ha, kar pomeni 3 litre na m2.
Od organskih gnojil, ki so zelo bogata z dušikom, bi moral biti dober pomočnik pri razpadanju materiala, kurji gnoj. Ampak te stvari imajo smisel samo, če je to v zelo bližnji okolici na voljo.
Če je v planu kak obisk na Štajersko, potem priporočam obisk https://www.youtube.com/watch?v=_JncimxVLtg. Znanost in praksa na enem mestu.

juglans: poraba dušika : a misliš, da bi vplivalo tudi, če so hlodi 50 cm v globini? Jaz nisem imela nobenih težav s tem. Seveda sem normalno gnojila, kot bi sicer. Moje izkušnje se omejujejo na zelenjavno-vrtni del, trata je pa seveda čisto nekaj drugega.

Živalski (ali človeški) gnoj pa seveda, to je prava poslastica za gomilasto gredo. Kaj pa, če bi jeseni vse skupaj zalil z gnojevko. Ki sicer ni najbolj priporočljiva, ampak v tem primeru pa morda, kaj?

... filca nikakor NE uporabljaj, ker preprečuje osnovno delovanje deževnikov, ki jih potrebuješ in so znak dobrih, zdravih tal.

Les v zemlji ti bo črpal dušik za razgradnjo, zato boš imel na drugi strani sicer organsko gledano bogato razmerje, vendar s hranili (dušik) zelo mizerno stanje in posledično zopet slabo situacijo. Razen, če boš intenzivno gnojil.
Verjetno precej boljša situacija bi bili kakšni lesni sekanci (še boljše presejani, fini del, ki ni za kurjavo ... če je to v vašem koncu kje mogoče dobiti) in sicer razprostrto na površini parcele, da se za razgradnjo vsaj delno uporablja dušik iz zraka.
Ampak kljub vsemu bi hkrati vključil še gnojenje, ker zopet, razgradnja celuloze je velik porabnik dušika.
Svež hlevski gnoj bi bil super, (zaradi urina - urea - dušik) pa tudi če bi hodil ti tja na "lu-lu" bi bilo zelo OK, sicer pa karkoli s čimveč dušika.

Po mojem mnenju bi bilo idealno dodajanje čimbolj zelene rastlinske mase (seveda ne v neki skrajnosti) in to poleg dodatnega gnojenja kombinirati še z bokaši kompostiranjem (iniciacija z mikroorganizmi)

Pesek, lapor, nekaj bi ga bilo sigurno dobrodošlo.
Po mojem je še boljši kakšen rečni mulj, čeprav kot že sam dvomiš okoli oporečnosti... težko je zavzeti neko stališče "ja/ne"

Jaz naprimer, tu na novi lokaciji, ko šele vzpostavljam zelenjavni vrt na travniški celini, ki je bila seveda predhodno prerita s strojem (gradbena dela) v jeseni bogato gnojim s hlevskim gnojem, vendar za proti utež presežkom dušika enako bogato dodajam jesensko listje iz hoste. Vse skupaj bolj ali manj uspešno zaštiham v zemljo in zanimivo je koliko deževnikov se v tej masi namnoži. Na momente kar neverjetno.
Preostanek listja nato kompostiram - premešavam z travnim odkosom in bokaši kompostiranimi organskimi gospodinjskimi odpadki v kar vključim še vse zelene rastlinske dele, ki so kakorkoli oboleli z nekimi trdovratnimi boleznimi. (npr: krompirjeva cima, paradižnik s plesnijo, pa recimo tudi določene semeneče plevele ... pač narežem še to v hobuke kjer to počnem)

Takole iz distance bi se sam v teoriji odločil za lesne sekance (fini del) razprostrte po površini, dodatno bi gnojil (če ne gre drugače tudi z mineralnimi g.) čez čas posejal trato in košnjo puščal na mestu. Razen pač na mestu zelenjavnega vrta, seveda.
Recimo temu neko znosno ravnovesje v inputu fizičnega dela, vnešene surovine in izgledu, če ti predstavlja "civiliziranost" ali pa "ne-divjina" nek pomemben faktor.

muha je napisal/a: nikolaj: če imaš možnost dobiti dovolj razpadajočega lesa iz gozda, ne rabiš nobenega filca. Odkoplji, kot si napisal, naloži na dno debelejši material, proti vrhu bolj drobnega, vejevje, listje , narobe obrnjeno travno rušo in kar je še pri roki. To je princip gomilaste grede ki, kot je napisala lpmami, učinkovito izboljša zemljo. Kompost ne bo šel v globino ilovice, je lažji od nje. Pesek, ki je težji, se pa kar potopi vanjo.
To bi šlo, počasi, ampak izvedljivo. Hvala za namig.

nikolaj: če imaš možnost dobiti dovolj razpadajočega lesa iz gozda, ne rabiš nobenega filca. Odkoplji, kot si napisal, naloži na dno debelejši material, proti vrhu bolj drobnega, vejevje, listje , narobe obrnjeno travno rušo in kar je še pri roki. To je princip gomilaste grede ki, kot je napisala lpmami, učinkovito izboljša zemljo. Kompost ne bo šel v globino ilovice, je lažji od nje. Pesek, ki je težji, se pa kar potopi vanjo.

Hvala za vaše odgovore. Kot vidim nisem sam, ki bijem tole bitko.
juglans, gre večinoma za vrt in nekaj sadnega drevja in jagodičevja, ki vsaj na začetku zahteva boljšo prst za dobro ukoreninjenje.
Če povzamem: potrebujem praktično neomejene količine organske snovi, ki jo lahko kompostiram, kar je po svoje logično, ker jo sčasoma v veliki meri razgradijo mikroorganizmi in počrpajo rastline.
Glede izboljšanja zračnosti in obdelovalnosti pa mogoče še ena varianta: na vrtu bi odstranil vsaj 30cm ilovice in površino prekril z gradbenim filcem čim večje gramature, da ne bo prihajalo do poškodb. S tem se rodovitna plast ne bo mogla mešati z mrtvico. Na filc bi naložil prej omenjeno organsko snov, lahko tudi vejevje in manjša debla, po možnosti že na pol preperel les, ki ga je po gozdovih polno. Kot 'polnilo' bi namesto peska pripeljal presejan lapor, ki skozi leta na soncu in dežju že itak še bolj razpada in se drobi. Kaj menite?

Imam 2 ilovnati gredi, pol dneva na soncu. Spočetka je bila na njima čista oranžna ilovica, po petnajstih letih dodajanja obilo listja jeseni, pa žaganja, nekaj peska in pepela + (v)štihanje vsako leto, je še vedno ilovica, a mokra že rjave barve in rodi odlično.

Nisi napisal kakšen namen imaš na tej površini. (trata, zelenjavni vrt, sadni v.)

... še moja izkušnja

Na predelu parcele smo zaradi neugodne višine terena odstranili zgornjo plast zemljine v debelini cca 50cm in sem tako na novem površju razgalil mrtvo glineno ilovnato zemljo.

Po parih letih se na tej površini niso prijeli niti najtrdovratnejši pleveli, kaj šele kakšna trava ali karkoli bolj kultiviranega. Dobesedno je vztrajala gola zbita zemlja.

Nato sem imel priložnost dobiti večje količine sena, ter volno kakšne 20 ovac po striženju, tako da sem vse skupaj razprostrl v debelini 50 - 60cm ali še več in opazoval morebitne spremembe v pozitivno smer.

Po kakšnem letu je sloj dokaj skompostiral in nato sem postopek ponovil še dvakrat. Na koncu se je teren kar zarastel s travniškim rastjem in zgledalo je zelo obetavno. Preveril sem tudi z lopato kako se je spremenila struktura in še morebiti kaj drugega. Rezultat v bolje je bil zgolj v temu, da se je na vrhu ustvaril rodovitni, temno rjavi sloj zemlje v debelini 2, morda 3 cm, ostalo nespremenjeno. (zbitost zemlje - beton po dežju)

Nadalje nisem več dodajal organske mase v prepričanju, da se je teren zatravil in za travnik bi naj bilo OK.
Pa ni bilo, ker je po kakšnem letu rastje pričelo opazno pešati v smer mizerije.

Epilog:
V tako ekstremnih situacijah je potreben kar mnogoleten, če ne v desetletjih vložek in pa resnično veliko dodajanja organske mase + različnih gnojil (hrana za mikroorg.) + po mojem mnenju vseeno nekaj prekopavanja - mešanja zemlje (čeprav je to za nekatere pristope v nasprotju z dobro prakso)
Potrpljenje je božja mast, vztrajnost pa naš prispevek.