Napisal/-a Isaan » So Jun 15, 2013 12:50 am
| Citiram: |
doli:
Kot pravi Poezija, v bistvu imate vsi prav, samo poti so različne.
Zdi se mi, da v začetku sajenja in oblikovanja svojega vrta rabiš znanje, veliko znanja, lahko si ga pridobiš z učenjem iz knjig, ogledovanjem vrtov, risanjem načrtov, lahko pa tudi s praktičnim delom. To zadnje je dolgotrajen proces, ker napak je polno in popravljanje zahteva svoj čas in dosti truda. Se ti pa veliko bolj vtisne v spomin in naenkrat si na stopnji, ko ne rabiš več ničesar in enostavno veš, kaj kam spada. Ko zelo dobro poznaš rastline in če imaš v sebi občutek za lepo, je oblikovanje vrta užitek in tisto pravo in potem je vrt res odsev tebe. Pomembno je tudi, da si znaš predstavljati, da vidiš v sebi sliko prostora in rastlin v polni rastni dobi, čez par let. Vrt je zame v bistvu nedokončana zgodba, ko nekaj odmre, na to mesto pride nekaj drugega. Spreminja se, kot se spreminjaš ti ( svojim rastlinam, sploh vrtnicam, sem zvesta, zelo redko kaj zavržem)
Nekoč bomo vse na tej stopnji, nekatere so že danes. |
| Citiram: |
član:
je napisal, da meni, da vsi govorijo o isti temi in sicer o ustvarjalnem procesu, kar snovanje vrta tudi je. Dodaja še, ustvarjanje vrta ni ne črno, ne belo temveč kombinacija obojega. |
| Citiram: |
Poezija:
Član pravzaprav imaš že vse odgovore v sebi, samo potrditev si potreboval. Če boš samo sledil občutkom in dal vrtu nekaj svojega, tako kot je ta človek dal svojemu vrtu na sliki, potem si zadel bistvo, saj te bo tvoj vrt osrečeval vsak dan. Le kdo potrebuje popolnost.
_________________
I say love is a flower, and you it's only seed.
Amanda Mc Broom (The Rose) |
| Citiram: |
TANJA TT
Z veseljem bomo sledili tvojemu ustvarjanju, ti pomagali in mogoče svetovali,ti kar začni in če nam mogoče zaupaš katere vrtnice si že nabavil? |
| Citiram: |
član:
odgovarja, da je trenutno posadil samo dve, ker bi rad najprej vrtnice dodobra spoznal. |
| Citiram: |
Garden-ja:
Humus, lepo ti tole povzel. Nam poveš še zgodbo o vrtu z možički? Jaz ga žal ne prepoznam.
Impulzivnim nakupom se pa le ogni, tako vrtničnim kot ostalim. Ponavadi res končajo neslavno.
Veš kaj je nekaj najtežjega? Tako planirati kot primerno umestiti in vzdrževati? Skalnjak. Wink
Kakšno sličico bi pa tudi lahko pripel. Laughing
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo .. |
| Citiram: |
TANJA TT:
Res je, moj sklalnjak bo šel letos ven Evil or Very Mad in bo nastal nov prostor za vrtnic |
| Citiram: |
član:
meni, da nas vse pri vrtnarjenju žene soroden pramotiv, lahko razumljen kot praželja po doživljanju in ustvarjanju raja na zemlji, vsekakor pa človeku kot duhovnemu bitju lastna potreba po estetski izpolnitvi, po doživljanju in ohranjanju harmonije in notranje umiritve.
To, kaj ustvarjamo odraža posameznikovo osebnost. Do neke mere celo pri tistih, ki bi slepo sledili receptom drugih ali zahtevam splošne trenutne mode, kajti tudi taka nagnjenost je del osebnostnega značaja in ga odraža. Tudi po spolih se razlikujemo v tem, da moški v povprečju bolj nagibamo k racionalno- logičnemu, načrtnemu in enosmernemu delovanju, ženske pa so bolj odprte za odzivanje na trenutne vzgibe, občutke, čustva, intuicijo, še dodaja član.
Pravi, da je sam primerek prvega načela. Pred 3 leti se je nepričakovano lotil oblikovanja novega družinskega vrta in potem ko je bila eno jesen s kar nekaj muke posajena precej skrbno načrtovana drevnina okrasnega in sadnega dela, poem pa se mu je pojavil vzgib po dopolnitvi vrta z vrtnicami. Pravi, da gre Zahvala za okrepitev tega vzgiba gre v veliki meri temule forumu oz. tistim, ki vanj prispevajo.
Pravi, da je naročil okoli 35 vrtnic ( večina, a ne vse, pri Petroviću) je minilo skoraj leto, do trenutka, ko so vrtnice dobile stalno mesto na vrtu ( oz bolje na dveh vrtovih, saj jih je 7 šlo nekam drugam) pa nad leto in pol. Izbral je vse vrtnice naenkrat; zaenkrat ni predvideno, da bi še sadil, razen, če bi kakšne sadike šle rakom žvižgat. Pred dokončnim izborom je bilo desetine in desetine ur prebiranja in tehtanja z neta in iz knjig in ogled nekaterih od teh vrtnic tudi v živo.
Zasaditev je letos marca potekala po, najbrž pričakovano, predhodnem tlorisnem načrtu. Bolje rečeno po načrtu v večmesečnem spreminjanju, saj jih je bilo do končne varijante preigranih ene 5. Povezano z večkratnim ogledovanjem terena, opazovanjem in tehtanjem ( čudaškim zrenjem v prazno, bi lahko pričali sosedje). Pri tehtanju je odločala cela vrsta dejavnikov, tudi glede terena, predvidene oso(e)nčenosti, vlažnosti, okolne drevnine, pa predvidene velikosti grmov, ujemanja tipa cvetov ( bolj enostavni, bolj polni, velikost cvetov, oblikovanost, seveda barva itd.)... Pretežno sem se držal tega, da so posamezne družine vrtnic bolj skupaj, npr. galske vrtnice bolj skupaj, angleške DA malo naprej, albe spet drugje, podobno damaščanke. A brez strogih ločevanj in s kar nekaj prehajanja oz. mešanja zaradi drugih kriterijev.
|
| Citiram: |
Garden-ja:
Citiram:
čudaškim zrenjem v prazno, bi lahko pričali sosedje
Ja, to bi pa kdo znal povedati tudi o meni. Laughing
Še nekaj bom napisala, morda bo komu v pomoč. Pred sajenjem na gredo si pomagam tako, da na teren tam, kjer naj bi rasle vrtnice, poveznem na glavo obrnjen plastični lonec za sajenje. Ker mi papir nič ne pove, potem raje tako na terenu preverim, kako bi vse skupaj zgledalo, če so rastline preveč skupaj ali preveč narazen. Ko imam tako po terenu "posajene" lonce vidim sliko končnega efekta zelo jasno. Pri večjem prostoru za trajnice položim na glavo obrnjene male lončke fi 8 cm in potem je res jasno koliko rastlin točno potrebujem in ne kupujem na zalogo ali premalo.
|
| Citiram: |
1vrtnica:
Še en moj namig, kako zadnje čase to počnem jaz. Tudi jaz sem pred časom kar precej štidirala, risala, primerjala. Nato sem prišla do točke, ko je nastala precejšnja zmeda, enostavno preveč je bilo vsega skupaj.
Nato sem naredila približno tako, kot nekje piše Voda. Vse skupaj sem pustila za nekaj časa. Ko sem se zadeve lotila naslednjič, sem papir pustila ob strani, vrt sem si enostavno predstavljala pred sabo tako, kot bi naj nekoč izgledal. In zadeve so stekle same od sebe, kar naenkrat ni bilo več težkih dilem, kam s katero rastlino, kako uskladiti barve in višine ipd. Pa še velko bolj zadovoljna sem z rezultatom, kot sem bila po celotnem načrtovanju pred tem. Je pa res, da so mi prostorske predstave vedno ležale in da ta metoda morda ni za koga, ki ima s tem težave. Takrat je res treba ubrati katero od drugih poti.
|
| Citiram: |
Jamain:
Ah, ne vem niti, če bi se oglasila, ker se vsekakor ne štejem med tiste, ki strašno planirajo, ampak vseeno.
voda, tvoje načrtovanje je krasno in rada prebiram vse tvoje opise in nastajanje tvojega raja.
bobolino, zavidam tvojo energijo, ki si jo izkazala pri iskanju tako številnih odgovorov v naprej, da si svoj vrt načrtovala in uredila najprej v glavi, nato v naravi.
humus, ki si sprožil to dolgo in plodno debato, tudi tebe spoštujem, da se stvari lotevaš tako sistematično. Kar bo nastalo, bo gotovo zanimivo.
garden-ja, tvoj vrt poznam že kar dobro in moram ti reči, da si ti krasna načrtovalka, čeprav delaš po trenutnem navdihu (pa je res tako? v bistvu vem, da imaš določene grede splanirane že kako leto Laughing ).
Tanja TT, tvoj vrt bom letos, po možnostih in s tvojim dovoljenjem, prišla pogledat od blizu, a že vem, da je umetnina.
Naš (moj) pristop je še bolj radikalno intuitiven. Rastline sem izbirala tako, da sem jih videla (na sliki ali v naravi) in se vanje zaljubila, zato so na mojem vrtu. Pregosto? Ja, vsekakor. Preveč pisano? Za nekatere, morda (je lahko narava preveč pisana? meni je nepokošen poletni travnik nekaj najlepšega pod soncem) Brez reda in brez logike? Tudi mogoče. Lepo? Meni ja. Pa marsikomu drugemu tudi. Vsem, zagotovo ne. To lahko trdim za vsak vrt na tej zemlji: ni ga, ki bi bil vsem všeč. Amen. Kanoni lepote in vse to so sicer intelektualno zanimivi, a zame vredni približno toliko kot slika lepe manekenke. Vse skupaj ni vredno nič, če zadaj ni duše. Duša vrta pa se zame skriva v tistih popkih, ki zdaj željno čakajo sonca, v tistih vejah, ki jih zvežem skupaj v naravni lok, da mi ne cukajo las, ko grem mimo, v vsakem novem cvetu, ki ga pofotografiram, pobožam, povoham. In če se komu zdi, da katera od barvnih kombinacij ni ravno zadeta, se samo nasmehnem in potopim nos v še en nov cvet. Vrt je konec koncev namenjen meni, ki v njem, ob njem, z njim preživim vse leto, ne nekaj ur na obisku.
|
| Citiram: |
stara postaja:
Se zelo strinjam z Jamain. Razumem tudi vodo, ki ji je ljubezen do lepote najbrž položena v zibelko in jo je spremljala tudi v poklicnem delu, kjer je bila v stiku z vrhunsko lepoto, ki jo je ustvarjal človek-genij. Toda velika večina nas je vendarle povprečnih, tu pa dam prednost intuiciji pred preveč nasilno racionalnostjo. Kot je rekla Jamain, kot slika lepe manekenke. Ali pa mali princ, ko se je soočil s poljem vrtnic, on pa je mislil, da je njegova edina. Toda res je bila več kot vse tiste skupaj, kajti imela je dušo bila je njegova. Skrbel je zanjo, jo varoval, prenašal njeno muhavost in nagajivost (kot Jamain, ko jo cukajo za lase). Tudi za večino od nas ima vsaka rastlina svojo zgodbo. Jamain se spomni, kje se je v katero zaljubila, mene spominjajo na ljube osebe, ki nekaterih ni več, rože pa še vedno živijo in spomini z njimi. Tudi mi je tuje razmišljanje, kako daleč se splača skreniti s poti za zastonj rastlino (do 5km za netresk Laughing ). Jaz naredim včasih za eno samo 300 km. Pa nisem bogata (dobila bom regres, potem veste, koliko imam penzije). Ampak za vsako vem, kako dolgo sem jo iskala, kolikokrat zaman..gre seveda za rastline iz narave. Ampak tudi gojene nosijo svoje zgodbe, kot sem že rekla. Od nekoga smo jih dobili in vsak dan, ko jih pogledam, se spomnim darovalca. Tako, vidite, je zame čustven pristop lepši od pretirano racionalnega. Javni nasadi, razstavne zasaditve: delo mojstrov, pa zame dolgočasne-pogledaš in pozabiš, ne vtisne se v srce. Cvetoč travnik, kjer se prelivajo barve, ki po kriterijih estetike ne pašejo skupaj, a kaj je lepšega? Ali pa cvetoča alpska trata? Kdo lahko ustvari takšno umetnino, pa če še tako pametno in počasi načrtuje? No, preveč me je zaneslo, lep pozdrav in zadovoljstvo ob vaših stvaritvah, emocionalnih ali racionalnih, le vaše naj bodo!
|
| Citiram: |
Garden-ja:
Ja, res je. Če načrtovanje smatramo kot razmišljanje o tem, kaj bo kje posajeno, potem sem največja načrtovalka, ker si določeno vrtnico želim leta in leta preden si jo nabavim. Tale greda, ki trenutno nastaja, bo načrtno počakala preko poletja. Nekaj sadik že imam doma, o glavnini pa se bom odločila, ko si bom ogledala vse kar si nameravam preko pomladi ogledati.
Moje načrtovanje se recimo dotika tega, da sem si že leta nazaj zaželela Sally Holmes in zdaj končno našla prostor zanjo. In ker so mi nekako všeč povezave in navezave, bom poleg posadila Rush, njeno sestrico. In ker imam obe za hibridni muškatki, čeprav sicer ali rožna grma ali floribundi, odvisno, katero klasifikacijo gledaš, razmišljam v tej smeri dalje. Naslednji par zraven bosta verjetno Burgundy Ice in Iceberg, tudi sestrici. In še ena Ballerina, ker prejšnja raste na mestu, ki ji ne da tega, kar je vredna. In zdaj iščem nekaj, kar bi spadalo tudi k njej. In potem dalje, da bo polna vsa greda. Pa ptičjo kopel bi rada dodala zraven.
tako da v tem smislu še kako planiram.
Ampak to se vse dogaja v mislih. Ne kupujem nepremišljeno, ne planiram pa ničesar na papirju v smislu razmerij in proporcev. Se mi ne da in me ne veseli, zame je to samo odvečno delo, ki ničesar ne prinese in ničesar ne da. Kaj šele, da bi poklicala kakšnega oblikovalca vrtov. Brrr. To potem ne bi bil več MOJ vrt.
|
| Citiram: |
Poezija:
...in če se jaz spomnim, da sem razmišljala, ko je bila povsod še trata kaj naj s tem naredim, kako naj se lotim ali naj pokličem kakšnega urejevalca vrta iz Komunale...mi na koncu nekaj ni dalo da to naredim. Raje sem čakala ....dolgo let tudi zaradi koz in ko so šle od hiše je bilo najtežje narediti prvi korak. Kje ''zarezati'' v to trato. Nisem bila vajena kaj spreminjati. Potem je prišla Garden-ja k meni prvič na obisk in videla to kar jaz nisem. Aktivirala je premikanje energij za začetek. In potem je začelo delati v glavi in nastajalo. Hotela sem povedati sem začetnik a vse zahteva čas in razvoj da dozori. In tako lepo si napisala Jamain iz tega vsega sledi zaključek da se vrt ustvarja zaradi RADOSTI ki nam jo nudi. Kako to narediti ni toliko važno kot to kaj v nas prebuja. rožice
|
| Citiram: |
član:
je napisal, da se strinja z besedami Jamain in stare postaje o lepoti cvetočega travnika... |
| Citiram: |
stara postaja:
Lovor, se strinjam, da so mnoge gojene rastline naravnost kičaste. Bakkerovih katalogov niti gledati več ne morem. Šmarnice roza barve, želodec se mi obrača, ko je vendar (bela) šmarnica simbol čistosti, miline...
Dandanes pa kot da gojitelji kar tekmujejo, kdo bo ustvaril hujši stvor. Seveda vem, da se mnogi ne bodo strinjali, ampak jaz pač ostajam pri preprostih trajnicah naših podeželskih vrtov iz preteklosti in seveda rastlinah iz narave.
Glede travnikov: enkrat sem v Halozah naletela na cvetoč travnik, tako prelsetno lep, da sem samo strmela.Ampak v bližini tudi prazen, še kar novejši hlev. Najbrž so mladi obupali in se odselili za kruhom drugam. Narava pa gre nemoteno svojo pot, naključnim obiskovalcem v veselje, ostareli, ki so ostali sami pa verjetno te lepote ne vidijo.
V nižini, kjer je močno prisotna živinoreja, pa je seveda videti monokulturo najbolj proizvodno zanimvih trav, ki jim ne pustijo zacveteti. tudi to moramo vzeti v zakup, saj je borba za obstanek neusmiljena in kdor od tega živi, pač ne more drugače..
Na Formili (Boč) je bila še pred nekaj leti taka čudovita oaza s toploljubnimi rastlinami, veliko orhidej, metuljev itd, celo dve kraški vrtači (po legendi se je tam čez noč pogreznila cela vas). Pred dnevi sem mislila, da iščem na napačnem kraju: iz vrtač so naredili kal za napajanje živine, vse poravnali z buldožerjem, trava pa je na debelo posipana z gnojem. Saj vem, da morajo skrbeti za čimveč krme, ki jo tam gori težko pridelajo, a vseeno sem bila zelo žalostna.
|
| Citiram: |
Garden-ja:
Kaj naj rečem, žal mi je, ampak meni so cvetoče okrasne češnje ene lepših dreves, rdečelistne mirabolane pa tudi, če mislimo na tiste, ki dajo take majhne rdeče plodove. Če bi imela prostor, bi imela obe. In drevored enih ali drugih bi težko imenovala kičast. Tudi bi težko našla kičastno vrtnico, vsako se da umestiti tako, da nekam paše, tudi najbolj variegate z neonskimi barvami. Če ne drugače, jo umestiš tako, da jo spremljevalne rastline umirijo. Ali pa tudi ne, vsak naj si svoj vrt ustvari tako kot njemu ustreza. Da si le spremeni, če mu kaj ni všeč, in ne zatiska oči kot je bilo zapisano zgoraj.
Jamain ima v vrtu vse barve. Od bele, rumene, oranžne preko roza in rožnate do rdeče in tudi vijolične. In ko z dovoza pogledaš proti vrtu, vidiš vse. Kljub temu zagotavljam, da se mi vrt niti pod razno ne zdi kičast. Tako kot na travniku je vse skupaj uravnoteženo z maso zelenih listov vrtnic in s travnikom.
Morda bi vse skupaj na večji površini delovalo bolj naporno za oči ampak zgolj zato, ker si želiš s pogledom zajeti vsako podrobnost.
Sicer pa je kič zelo relativna in osebna zadeva. Ena od definicij kiča je menda to, da je kičasto to, kar nima vsebine, duše. In če je nekdo nekaj posadil zato, ker je nanj naredilo vtis, potem to težko imenuješ kič.
Samo ena stvar je, ki je zame v vrtu apriori kičasta, vrtni palčki. Teh pa res ne morem. Laughing Pa recimo lesena karjola, ta mi tudi ne sede ampak 100x bolj kot palčki.
Italijanske stare vile sploh niso imele barv. Imele so travo in zimzelene rastline, obrezane v umetelne nizke žive meje in figure, v velikih glinenih loncih pa večinoma agrume. Nič cvetja, nič cvetočih grmovnic ali cvetočih dreves.
|
| Citiram: |
član:
je napisal, da se strinja, da tudi agrumi cvetijo, čeprav jih ne prištevamo med cvetoče rastline. Dodaja še, da ne misli, da so določeni vrtovi kičasti, kljub temu, da so večbarvni in živih barv, pomembno je kako so vkomponirani v okolje. |
| Citiram: |
Garden-ja:
Lovor, nič te ni zaneslo, povedal si pač to kako misliš in čutiš in tako je tudi prav. Dokler bom dihala, bom zagovarjala to, da naj vsak pove svoje in da ima kljub različnemu mnenjem drugih pravico obdržati svoje mnenje. Tako da te jaz ne bom prepričevala v nasprotno in če napišem, da se ne strinjam, to ne pomeni, da te hočem prepričati v svoje ampak da samo izrazim svoje misli.
Take debate različnih mnenj pa so koristne za to, ker se vsak najde v enem ali drugem mnenju in mu je to pomoč pri odločanju, morda svoje mnenje malo opili ali obarva ali pa tudi ne, skratka, pogovarjajmo se čeprav mislimo različno.
Lavanda in rožmarin nista ravno rastlini italijanskega podeželja, lovor in predvsem magnolije grandiflora pa ja. Slednje sicer vidno cvetijo, vendar o kakšni barvitosti ne moremo govoriti. Kot tudi pri agrumih ne. Poudarek je bolj na zelenju in arhitekturi. Mene bi na primer tak vrt čustveno ubil, kaj ti pa lahko da?
Za Kanzan pa ne povem, kaj mislim, da ne boš mislil, da ti s principa nasprotujem. Wink
|
| Citiram: |
Garden-ja:
Pa še to starejšo temo, da bo vse na kupu.
Garden-ja je napisal/a:
Odločila sem se, da si dovolim napisati par vrstic vsem tistim, ki se pripravljajo na jesensko sajenje vrtnic v grede.
Izvzeto je sajenje posameznih vrtnic kjer se odločimo, da bomo travno rušo prekopali in posadili soliterno vrtnico in jo omejili od trave z robnikom in pa sajenje vrtnic v živo mejo.
Mogoče niti ni potrebe po tem zapisu ampak raje dvakrat kot nikoli.
Vrtnice so krasne rastline ... ampak ...
kar nekaj časa v letu so nezanimive. Od pozne jeseni do pozne zime so čisto gole, med enim in drugim cvetenjem so samo zelenje, lahko jih napade bolezen in ogolijo in nam nudijo samo veje, ki nas vsak dan, ko jih pogledamo, jezijo. Enkrat cvetoče pa cvetijo itak samo enkrat. To cvetenje traja lahko, če je vroče in suho, tudi samo deset dni.
Grede, zasajene samo z vrtnicami, so primerne samo za javne parke in lepe takrat, ko vrtnice zacvetijo in jih vsi gremo pogledat, preostali čas pa so lahko precej žalostne.
Zato vrtnice, da ne boste razočarani, sadite v mešane grede.
Grede zastavite tako, da bo tu in tam nekaj kar je zimzeleno (nižje grmovnice, sivka, rožmarin, pušpan, zimzeleni češmin, krčnica, nandina, nageljni, čišljak, hojhere, telohi, ... ) idej je mnogo, važno je, da je zimzeleno, da greda pozimi ni čisto gola. Take otočke neparnih števil zimzelenih rastlin razporedite po gredi enakomerno tu in tam, glede na skupek ostalih rastlin naj jih bo kakšno šestino.
Otočke zato, ker rastlin nikoli ne sadimo posamično ampak vedno v skupine, najbolje v vsaj tri vrste. Sadimo v trikotnik.
Potem po gredi enakomerno zasadite vrtnice. Število vrtnic naj bo poljubno, nekje do polovice celotnih otočkov rastlin.
Vse ostalo področje zasadite s trajnicami, ki cvetijo pred vrtnicami ali za vrtnicami. Tako bo greda vse leto bogata. Najbolj hvaležne in poceni so naslednje rastline: astre, visoke hermelike, mačja meta, jesenske anemone, iglaste plamenke, krvomočnice, mlečki, vse trave, posebej perjanke, visoki šaši in stipe.
Potem si tu in tam privoščite kak otoček dražjih rastlin, ki so tudi bolj zahtevne za nego in krasno pašejo k vrtnicam: otrožniki, naprsteci, volčji bob, zvončnice, maslenice, irisi, phloksi, ameriški slamniki, ...
Vse otočke, kjer niso zimzelene rastline, zasadite s čebulnicami. Ravno te tedne se v prodaji dobi poceni bulk vreče, ker se za desetine čebulic plača par eurov. Čez nekaj tednov bodo še na razprodajah. Gredo na gosto posejte z različnimi čebulnicami na različnih mestih, pazite pa, da so razporejene enakomerno.
S tako zasajeno gredo boste zadovoljni vse leto. Vem, da je tako sajenje gred zelo drago, se pa obrestuje. Zato raje zasajajte gredo za gredo, počasi, leto za letom.
Če imate težave z idejami, kaj bi zasadili, odprite katero od spletnih strani kjer prodajajo trajnice in si poglejte seznam. Zelo dobro založeno vrtnarijo ima naša Jožica, pri njej boste zagotovo našli vse potrebno. Kdo ve, morda nam bo pa dala glede na to, da nas je veliko in da bomo novembra zasajali na 10m2 gred, kak popusti. Wink
V glavnem, nočem biti vsiljiva s svojim načinom pogleda na vrt, dajem samo ideje tistim, ki so morda še začetniki in morda potrebujejo neko bolj začrtano usmeritev.
silva30 je napisal/a:
Ja tole kar je napisala Garden-ja se pri gredah z vrtnicami res dobro obnese.
Sedaj imam dve gredi z vrtnicami posajeno na podoben način in sta res zanimivi celo leto.
Tudi sajenje gredo za gredo se splača, ker se trajnice razrastejo, posejejo pa imamo zopet rastline za novo grdo.
permablogger je napisal/a:
Dobro napisano. Sam bi dodal le tole, da je pri mesanih gredah bolj treba paziti, da trajnice ne zadusijo vrtnic. Po mojih izkusnjah ce med vrtnicami ne krozi zrak, le-te garantirano zbolijo (predvsem za crno pegavostjo) in zgubijo vse liste. Predvsem bi opozoril na macjo meto, pa tudi japonske anemone mogoce. Zato za med vrtnice bolj priporocam naprstec, ostroznik, okrasni luk in podobno, saj so ti bolj 'sloki'.
Garden-ja je napisal/a:
Bjelakrez, jaz sem bolj kot za med vrnice mislila za ob vrtnicah. Vrtnice so posajene v skupine po več rastlin, v otočke, ob teh pa so drugi otočki drugih rastlin. V tem primeru lahko poleg sadiš katerekoli rastline, važno je le, da upoštevaš dovolj razdalje.
Pod vrtnicami tako ni nič, za njimi, pred njimi, levo in desno pa ja.
Tak način je tudi bolj hvaležen pri gnojenju in obrezovanju in seveda tudi pri pletju. Če so pod njimi rastline, potem to ni ravno praktično.
Mačja meta je odlična rastlina. Je poceni, ena sama rastlina naredi ogromen grmiček, zelena je od pomladi do jeseni in neprestano v cvetju.
1vrtnica je napisal/a:
Ja, Garden-ja, tudi jaz prakticiran podoben način zasaditve. Ob poteh sem nasadila blazine nizkih trajnih rastlin, za njimi pa grme vrtnic. Med grmi razen redkih izjem nimam drugih rastlin, saj bi bilo tudi vzdrževanje praktično nemogoče.
Od trajnic tudi jaz priporočam mačjo meto, ki se krasno poda k vrtnicam, pa razne vrste geranij, sivko, žajbelj v raznih variantah, plahtico...
Poezija je napisal/a:
Sedaj pa pogrešamo samo še nekaj slik, da vse skupaj vidimo.
Dajmo po vrsti vsi, ki imate mešane grede vrtnic.
Koliko se razrastejo različne rastline npr. mačja meta ipd?
Poezija je napisal/a:
p.s. - Garden-ja je že objavila slike pod rubriko: vrtnice v mešani gredi, pa lahko objavite kar pod to temo.
1vrtnica je napisal/a:
Poezija, pri meni je precej gred še v nastajanju, večina vrtnic je enoletnih, še več jih bom sadila jeseni, tako da se končna kombinacija z vrtnicami še ne vidi dokončno. Kljub temu pa se nekaj že vidi, letos so se mi nekatere trajnice res lepo razrasle.
belo cvetoč žajbelj
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290232.jpg
geranije in vrtnice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290089.jpg
primorski žajbelj
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1280861.jpg
plahtice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1280856.jpg
mačja meta in vrtnice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290329.jpg
|
| Citiram: |
stara postaja:
Član, dogaja se ti podobno kot meni. Tudi jaz se preveč vživim v pripovedovanje, poslušalci pa se dolgočasijo. Moja prijateljica, ki jo imam sicer res rada, mi je pred dnevi šla prav na živce (jaz verjetno njej še bolj): kar hops po skalnjaku, lasje so mi šli pokonci, ko je brez slabe vesti mendrala...Pa tako pazim na vsako drobceno rastlinico, ki je po čudežu preživela v mojih klimatskih pogojih. Potem mi je še povedala, da bo lepo. ko bodo rastline zrastle in se ne bo videlo kamenje...Preživela sem, ampak na ogled je ne bom več vabila, rajši samo na klepet o čem drugem.
|
| Citiram: |
TANJA TT
Član,po pravici povedano so mi bolj všeč vrtnice.Tudi skalnjaki so mi všeč,vendar mora zanj obstajati naravna danost, se pravi,brežina ali blago podajoč teren, kjer lahko umestiš kamnenje in pa,po mojem mišljenju mora biti dovolj veliko vse skupaj, da pride do izraza. kajti rastline za skalnjak so majhne, zato jih moraš posaditi več skupaj, da dosežeš učinek.
Tale moja zadeva(skalnjak) je pač nastala iz racionalnih razlogov, češ, saj smo na Krasu,uporabimo dani material,pa se ni izšlo.Verjetno bi se,če bi imela že na parceli avtohtono kamenje, katerega bi samo še nadgradila, tako pa je bolj kot ne,nametano nekaj kamenja skupaj,zaplate zemlje vmes so premajhne,ko rastlina preraste,ne moreš zraven,vročina med kamenjem pa je tudi huda, tako, da počasi gre vse rakom žvižgat Evil or Very Mad Saj ne, da ne uporabim tega naravnega materiala,kamenja, to že,ampak v drugačen namen in drugačen način,pride prav, in mora biti- na Krasu. |
| Citiram: |
bobolino:
stara postaja je napisal/a:
Član, dogaja se ti podobno kot meni. Tudi jaz se preveč vživim v pripovedovanje, poslušalci pa se dolgočasijo. Moja prijateljica, ki jo imam sicer res rada, mi je pred dnevi šla prav na živce (jaz verjetno njej še bolj): kar hops po skalnjaku, lasje so mi šli pokonci, ko je brez slabe vesti mendrala...Pa tako pazim na vsako drobceno rastlinico, ki je po čudežu preživela v mojih klimatskih pogojih. Potem mi je še povedala, da bo lepo. ko bodo rastline zrastle in se ne bo videlo kamenje...Preživela sem, ampak na ogled je ne bom več vabila, rajši samo na klepet o čem drugem.
kaj bi jaz dala, da bi imela koga, s katerim bi lahko neskončno razpredala o mojih mislih glede rastlin. Ne rečem, moja mama je prav tako naklonjena vrtnarjenju, a ona res gleda izključno iz tega, kar ji je všeč, in ji potem jaz "nosim na uho" novosti, pa kako se ubraniti škodljivcev, pa kaj bi naj šlo skupaj in kaj ne,ipd...
seveda tudi ona izraža željo, da bi si ogledovala rožnike, upam, da bo še dovolj časa, da si vse to skupaj pogledava!
pred vami, ki pa že toliko veste, pa se bojim, da bi izpadla kot preveč vedoželjen začetnik, in bi morda gledale name preveč pokroviteljsko, ko bi sama izkazovala tisto prvinsko navdušenje. Tako priznam, da imam tremo pred srečanjem v živo. Verjetno pa bo premagala moja gostobesedna nagnjenost, in se bom razživela!
kar dosti misli sem namenila vašemu pisanju v tej temi, vsekakor pa menim, da nam je vsem isti cilj, le pot si bo izbral vsak drugačno. Bolj se veselim, da bomo morda, glede na to, da rastejo v večini vrtov približno enake imenske vrtnice, le te lahko primerjali. S tem mislim košatost, rast, neubogljivost, zalizanost, rastni pogoji, bujnost, ipd. Verjetno bo tudi več tem, ki bodo imele v naslovu ime vrtnice.
vsekakor si želim pogledati vsako leto kak rožnik, a prevečkrat ne nameravam hoditi okoli, saj bo potem cvetenje mojih lepotic zbežalo mimo mene. Morda se kdaj opogumimo in se skupaj podamo v Anglijo, z nasveti pa bi pomagale tiste, ki so tam že bile. Pa čakajo me še italijanski rožniki, bolj malo pa vem, če so taki vrtovi razširjeni tudi na vzhodu - Češka, Slovaška, do tja tudi nimam daleč.
|
| Citiram: |
1vrtnica:
bobolino je napisal/a:
pred vami, ki pa že toliko veste, pa se bojim, da bi izpadla kot preveč vedoželjen začetnik, in bi morda gledale name preveč pokroviteljsko, ko bi sama izkazovala tisto prvinsko navdušenje. Tako priznam, da imam tremo pred srečanjem v živo. Verjetno pa bo premagala moja gostobesedna nagnjenost, in se bom razživela!
Bobolino, pa saj smo že nekajkrat napisale, da nobena od nas ni profesionalka. Zate in za vse, ki imajo morda še kak 'rešpekt' velja, da ni nobene potrebe zanj. Zelo me veseli, da smo se vsi tukaj pripravljeni učiti drug od drugega in svoje znanje ter izkušnje deliti, saj tako napredujemo neprimerno hitreje, kot bi vsak sam. Tudi če je nekdo danes začetnik, kaj zato, pomembno je, kam ga bo njegovo navdušenje nekega dne pripeljalo. Poglej n.pr. Poezijo, njena strast se razvija s svetlobno hitrostjo in prav gotovo ji je začetni zagon pri tem dal ta forum. Prav zato med nami ni 'začetnikov', smo samo ljudje, ki smo našli svoj hobi v vrtnicah.
Pa še stavek, ki sem ga nekoč slišala od modrega profesorja: 'Neumnih vprašanj ni, neumni so lahko samo odgovori...!'
|
| Citiram: |
Garden-ja:
Jaz pa zraven dodam, da se znanje lahko množi samo če se ga deli!
|
Citiram: doli:
Kot pravi Poezija, v bistvu imate vsi prav, samo poti so različne.
Zdi se mi, da v začetku sajenja in oblikovanja svojega vrta rabiš znanje, veliko znanja, lahko si ga pridobiš z učenjem iz knjig, ogledovanjem vrtov, risanjem načrtov, lahko pa tudi s praktičnim delom. To zadnje je dolgotrajen proces, ker napak je polno in popravljanje zahteva svoj čas in dosti truda. Se ti pa veliko bolj vtisne v spomin in naenkrat si na stopnji, ko ne rabiš več ničesar in enostavno veš, kaj kam spada. Ko zelo dobro poznaš rastline in če imaš v sebi občutek za lepo, je oblikovanje vrta užitek in tisto pravo in potem je vrt res odsev tebe. Pomembno je tudi, da si znaš predstavljati, da vidiš v sebi sliko prostora in rastlin v polni rastni dobi, čez par let. Vrt je zame v bistvu nedokončana zgodba, ko nekaj odmre, na to mesto pride nekaj drugega. Spreminja se, kot se spreminjaš ti ( svojim rastlinam, sploh vrtnicam, sem zvesta, zelo redko kaj zavržem)
Nekoč bomo vse na tej stopnji, nekatere so že danes.
Citiram: član:
je napisal, da meni, da vsi govorijo o isti temi in sicer o ustvarjalnem procesu, kar snovanje vrta tudi je. Dodaja še, ustvarjanje vrta ni ne črno, ne belo temveč kombinacija obojega.
Citiram: Poezija:
Član pravzaprav imaš že vse odgovore v sebi, samo potrditev si potreboval. Če boš samo sledil občutkom in dal vrtu nekaj svojega, tako kot je ta človek dal svojemu vrtu na sliki, potem si zadel bistvo, saj te bo tvoj vrt osrečeval vsak dan. Le kdo potrebuje popolnost.
_________________
I say love is a flower, and you it's only seed.
Amanda Mc Broom (The Rose)
Citiram: TANJA TT
Z veseljem bomo sledili tvojemu ustvarjanju, ti pomagali in mogoče svetovali,ti kar začni in če nam mogoče zaupaš katere vrtnice si že nabavil?
Citiram: član:
odgovarja, da je trenutno posadil samo dve, ker bi rad najprej vrtnice dodobra spoznal.
Citiram: Garden-ja:
Humus, lepo ti tole povzel. Nam poveš še zgodbo o vrtu z možički? Jaz ga žal ne prepoznam.
Impulzivnim nakupom se pa le ogni, tako vrtničnim kot ostalim. Ponavadi res končajo neslavno.
Veš kaj je nekaj najtežjega? Tako planirati kot primerno umestiti in vzdrževati? Skalnjak. Wink
Kakšno sličico bi pa tudi lahko pripel. Laughing
_________________
Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ..
Citiram: TANJA TT:
Res je, moj sklalnjak bo šel letos ven Evil or Very Mad in bo nastal nov prostor za vrtnic
Citiram: član:
meni, da nas vse pri vrtnarjenju žene soroden pramotiv, lahko razumljen kot praželja po doživljanju in ustvarjanju raja na zemlji, vsekakor pa človeku kot duhovnemu bitju lastna potreba po estetski izpolnitvi, po doživljanju in ohranjanju harmonije in notranje umiritve.
To, kaj ustvarjamo odraža posameznikovo osebnost. Do neke mere celo pri tistih, ki bi slepo sledili receptom drugih ali zahtevam splošne trenutne mode, kajti tudi taka nagnjenost je del osebnostnega značaja in ga odraža. Tudi po spolih se razlikujemo v tem, da moški v povprečju bolj nagibamo k racionalno- logičnemu, načrtnemu in enosmernemu delovanju, ženske pa so bolj odprte za odzivanje na trenutne vzgibe, občutke, čustva, intuicijo, še dodaja član.
Pravi, da je sam primerek prvega načela. Pred 3 leti se je nepričakovano lotil oblikovanja novega družinskega vrta in potem ko je bila eno jesen s kar nekaj muke posajena precej skrbno načrtovana drevnina okrasnega in sadnega dela, poem pa se mu je pojavil vzgib po dopolnitvi vrta z vrtnicami. Pravi, da gre Zahvala za okrepitev tega vzgiba gre v veliki meri temule forumu oz. tistim, ki vanj prispevajo.
Pravi, da je naročil okoli 35 vrtnic ( večina, a ne vse, pri Petroviću) je minilo skoraj leto, do trenutka, ko so vrtnice dobile stalno mesto na vrtu ( oz bolje na dveh vrtovih, saj jih je 7 šlo nekam drugam) pa nad leto in pol. Izbral je vse vrtnice naenkrat; zaenkrat ni predvideno, da bi še sadil, razen, če bi kakšne sadike šle rakom žvižgat. Pred dokončnim izborom je bilo desetine in desetine ur prebiranja in tehtanja z neta in iz knjig in ogled nekaterih od teh vrtnic tudi v živo.
Zasaditev je letos marca potekala po, najbrž pričakovano, predhodnem tlorisnem načrtu. Bolje rečeno po načrtu v večmesečnem spreminjanju, saj jih je bilo do končne varijante preigranih ene 5. Povezano z večkratnim ogledovanjem terena, opazovanjem in tehtanjem ( čudaškim zrenjem v prazno, bi lahko pričali sosedje). Pri tehtanju je odločala cela vrsta dejavnikov, tudi glede terena, predvidene oso(e)nčenosti, vlažnosti, okolne drevnine, pa predvidene velikosti grmov, ujemanja tipa cvetov ( bolj enostavni, bolj polni, velikost cvetov, oblikovanost, seveda barva itd.)... Pretežno sem se držal tega, da so posamezne družine vrtnic bolj skupaj, npr. galske vrtnice bolj skupaj, angleške DA malo naprej, albe spet drugje, podobno damaščanke. A brez strogih ločevanj in s kar nekaj prehajanja oz. mešanja zaradi drugih kriterijev.
Citiram: Garden-ja:
Citiram:
čudaškim zrenjem v prazno, bi lahko pričali sosedje
Ja, to bi pa kdo znal povedati tudi o meni. Laughing
Še nekaj bom napisala, morda bo komu v pomoč. Pred sajenjem na gredo si pomagam tako, da na teren tam, kjer naj bi rasle vrtnice, poveznem na glavo obrnjen plastični lonec za sajenje. Ker mi papir nič ne pove, potem raje tako na terenu preverim, kako bi vse skupaj zgledalo, če so rastline preveč skupaj ali preveč narazen. Ko imam tako po terenu "posajene" lonce vidim sliko končnega efekta zelo jasno. Pri večjem prostoru za trajnice položim na glavo obrnjene male lončke fi 8 cm in potem je res jasno koliko rastlin točno potrebujem in ne kupujem na zalogo ali premalo.
Citiram: 1vrtnica:
Še en moj namig, kako zadnje čase to počnem jaz. Tudi jaz sem pred časom kar precej štidirala, risala, primerjala. Nato sem prišla do točke, ko je nastala precejšnja zmeda, enostavno preveč je bilo vsega skupaj.
Nato sem naredila približno tako, kot nekje piše Voda. Vse skupaj sem pustila za nekaj časa. Ko sem se zadeve lotila naslednjič, sem papir pustila ob strani, vrt sem si enostavno predstavljala pred sabo tako, kot bi naj nekoč izgledal. In zadeve so stekle same od sebe, kar naenkrat ni bilo več težkih dilem, kam s katero rastlino, kako uskladiti barve in višine ipd. Pa še velko bolj zadovoljna sem z rezultatom, kot sem bila po celotnem načrtovanju pred tem. Je pa res, da so mi prostorske predstave vedno ležale in da ta metoda morda ni za koga, ki ima s tem težave. Takrat je res treba ubrati katero od drugih poti.
Citiram: Jamain:
Ah, ne vem niti, če bi se oglasila, ker se vsekakor ne štejem med tiste, ki strašno planirajo, ampak vseeno.
voda, tvoje načrtovanje je krasno in rada prebiram vse tvoje opise in nastajanje tvojega raja.
bobolino, zavidam tvojo energijo, ki si jo izkazala pri iskanju tako številnih odgovorov v naprej, da si svoj vrt načrtovala in uredila najprej v glavi, nato v naravi.
humus, ki si sprožil to dolgo in plodno debato, tudi tebe spoštujem, da se stvari lotevaš tako sistematično. Kar bo nastalo, bo gotovo zanimivo.
garden-ja, tvoj vrt poznam že kar dobro in moram ti reči, da si ti krasna načrtovalka, čeprav delaš po trenutnem navdihu (pa je res tako? v bistvu vem, da imaš določene grede splanirane že kako leto Laughing ).
Tanja TT, tvoj vrt bom letos, po možnostih in s tvojim dovoljenjem, prišla pogledat od blizu, a že vem, da je umetnina.
Naš (moj) pristop je še bolj radikalno intuitiven. Rastline sem izbirala tako, da sem jih videla (na sliki ali v naravi) in se vanje zaljubila, zato so na mojem vrtu. Pregosto? Ja, vsekakor. Preveč pisano? Za nekatere, morda (je lahko narava preveč pisana? meni je nepokošen poletni travnik nekaj najlepšega pod soncem) Brez reda in brez logike? Tudi mogoče. Lepo? Meni ja. Pa marsikomu drugemu tudi. Vsem, zagotovo ne. To lahko trdim za vsak vrt na tej zemlji: ni ga, ki bi bil vsem všeč. Amen. Kanoni lepote in vse to so sicer intelektualno zanimivi, a zame vredni približno toliko kot slika lepe manekenke. Vse skupaj ni vredno nič, če zadaj ni duše. Duša vrta pa se zame skriva v tistih popkih, ki zdaj željno čakajo sonca, v tistih vejah, ki jih zvežem skupaj v naravni lok, da mi ne cukajo las, ko grem mimo, v vsakem novem cvetu, ki ga pofotografiram, pobožam, povoham. In če se komu zdi, da katera od barvnih kombinacij ni ravno zadeta, se samo nasmehnem in potopim nos v še en nov cvet. Vrt je konec koncev namenjen meni, ki v njem, ob njem, z njim preživim vse leto, ne nekaj ur na obisku.
Citiram: stara postaja:
Se zelo strinjam z Jamain. Razumem tudi vodo, ki ji je ljubezen do lepote najbrž položena v zibelko in jo je spremljala tudi v poklicnem delu, kjer je bila v stiku z vrhunsko lepoto, ki jo je ustvarjal človek-genij. Toda velika večina nas je vendarle povprečnih, tu pa dam prednost intuiciji pred preveč nasilno racionalnostjo. Kot je rekla Jamain, kot slika lepe manekenke. Ali pa mali princ, ko se je soočil s poljem vrtnic, on pa je mislil, da je njegova edina. Toda res je bila več kot vse tiste skupaj, kajti imela je dušo bila je njegova. Skrbel je zanjo, jo varoval, prenašal njeno muhavost in nagajivost (kot Jamain, ko jo cukajo za lase). Tudi za večino od nas ima vsaka rastlina svojo zgodbo. Jamain se spomni, kje se je v katero zaljubila, mene spominjajo na ljube osebe, ki nekaterih ni več, rože pa še vedno živijo in spomini z njimi. Tudi mi je tuje razmišljanje, kako daleč se splača skreniti s poti za zastonj rastlino (do 5km za netresk Laughing ). Jaz naredim včasih za eno samo 300 km. Pa nisem bogata (dobila bom regres, potem veste, koliko imam penzije). Ampak za vsako vem, kako dolgo sem jo iskala, kolikokrat zaman..gre seveda za rastline iz narave. Ampak tudi gojene nosijo svoje zgodbe, kot sem že rekla. Od nekoga smo jih dobili in vsak dan, ko jih pogledam, se spomnim darovalca. Tako, vidite, je zame čustven pristop lepši od pretirano racionalnega. Javni nasadi, razstavne zasaditve: delo mojstrov, pa zame dolgočasne-pogledaš in pozabiš, ne vtisne se v srce. Cvetoč travnik, kjer se prelivajo barve, ki po kriterijih estetike ne pašejo skupaj, a kaj je lepšega? Ali pa cvetoča alpska trata? Kdo lahko ustvari takšno umetnino, pa če še tako pametno in počasi načrtuje? No, preveč me je zaneslo, lep pozdrav in zadovoljstvo ob vaših stvaritvah, emocionalnih ali racionalnih, le vaše naj bodo!
Citiram: Garden-ja:
Ja, res je. Če načrtovanje smatramo kot razmišljanje o tem, kaj bo kje posajeno, potem sem največja načrtovalka, ker si določeno vrtnico želim leta in leta preden si jo nabavim. Tale greda, ki trenutno nastaja, bo načrtno počakala preko poletja. Nekaj sadik že imam doma, o glavnini pa se bom odločila, ko si bom ogledala vse kar si nameravam preko pomladi ogledati.
Moje načrtovanje se recimo dotika tega, da sem si že leta nazaj zaželela Sally Holmes in zdaj končno našla prostor zanjo. In ker so mi nekako všeč povezave in navezave, bom poleg posadila Rush, njeno sestrico. In ker imam obe za hibridni muškatki, čeprav sicer ali rožna grma ali floribundi, odvisno, katero klasifikacijo gledaš, razmišljam v tej smeri dalje. Naslednji par zraven bosta verjetno Burgundy Ice in Iceberg, tudi sestrici. In še ena Ballerina, ker prejšnja raste na mestu, ki ji ne da tega, kar je vredna. In zdaj iščem nekaj, kar bi spadalo tudi k njej. In potem dalje, da bo polna vsa greda. Pa ptičjo kopel bi rada dodala zraven.
tako da v tem smislu še kako planiram.
Ampak to se vse dogaja v mislih. Ne kupujem nepremišljeno, ne planiram pa ničesar na papirju v smislu razmerij in proporcev. Se mi ne da in me ne veseli, zame je to samo odvečno delo, ki ničesar ne prinese in ničesar ne da. Kaj šele, da bi poklicala kakšnega oblikovalca vrtov. Brrr. To potem ne bi bil več MOJ vrt.
Citiram: Poezija:
...in če se jaz spomnim, da sem razmišljala, ko je bila povsod še trata kaj naj s tem naredim, kako naj se lotim ali naj pokličem kakšnega urejevalca vrta iz Komunale...mi na koncu nekaj ni dalo da to naredim. Raje sem čakala ....dolgo let tudi zaradi koz in ko so šle od hiše je bilo najtežje narediti prvi korak. Kje ''zarezati'' v to trato. Nisem bila vajena kaj spreminjati. Potem je prišla Garden-ja k meni prvič na obisk in videla to kar jaz nisem. Aktivirala je premikanje energij za začetek. In potem je začelo delati v glavi in nastajalo. Hotela sem povedati sem začetnik a vse zahteva čas in razvoj da dozori. In tako lepo si napisala Jamain iz tega vsega sledi zaključek da se vrt ustvarja zaradi RADOSTI ki nam jo nudi. Kako to narediti ni toliko važno kot to kaj v nas prebuja. rožice
Citiram: član:
je napisal, da se strinja z besedami Jamain in stare postaje o lepoti cvetočega travnika...
Citiram: stara postaja:
Lovor, se strinjam, da so mnoge gojene rastline naravnost kičaste. Bakkerovih katalogov niti gledati več ne morem. Šmarnice roza barve, želodec se mi obrača, ko je vendar (bela) šmarnica simbol čistosti, miline...
Dandanes pa kot da gojitelji kar tekmujejo, kdo bo ustvaril hujši stvor. Seveda vem, da se mnogi ne bodo strinjali, ampak jaz pač ostajam pri preprostih trajnicah naših podeželskih vrtov iz preteklosti in seveda rastlinah iz narave.
Glede travnikov: enkrat sem v Halozah naletela na cvetoč travnik, tako prelsetno lep, da sem samo strmela.Ampak v bližini tudi prazen, še kar novejši hlev. Najbrž so mladi obupali in se odselili za kruhom drugam. Narava pa gre nemoteno svojo pot, naključnim obiskovalcem v veselje, ostareli, ki so ostali sami pa verjetno te lepote ne vidijo.
V nižini, kjer je močno prisotna živinoreja, pa je seveda videti monokulturo najbolj proizvodno zanimvih trav, ki jim ne pustijo zacveteti. tudi to moramo vzeti v zakup, saj je borba za obstanek neusmiljena in kdor od tega živi, pač ne more drugače..
Na Formili (Boč) je bila še pred nekaj leti taka čudovita oaza s toploljubnimi rastlinami, veliko orhidej, metuljev itd, celo dve kraški vrtači (po legendi se je tam čez noč pogreznila cela vas). Pred dnevi sem mislila, da iščem na napačnem kraju: iz vrtač so naredili kal za napajanje živine, vse poravnali z buldožerjem, trava pa je na debelo posipana z gnojem. Saj vem, da morajo skrbeti za čimveč krme, ki jo tam gori težko pridelajo, a vseeno sem bila zelo žalostna.
Citiram: Garden-ja:
Kaj naj rečem, žal mi je, ampak meni so cvetoče okrasne češnje ene lepših dreves, rdečelistne mirabolane pa tudi, če mislimo na tiste, ki dajo take majhne rdeče plodove. Če bi imela prostor, bi imela obe. In drevored enih ali drugih bi težko imenovala kičast. Tudi bi težko našla kičastno vrtnico, vsako se da umestiti tako, da nekam paše, tudi najbolj variegate z neonskimi barvami. Če ne drugače, jo umestiš tako, da jo spremljevalne rastline umirijo. Ali pa tudi ne, vsak naj si svoj vrt ustvari tako kot njemu ustreza. Da si le spremeni, če mu kaj ni všeč, in ne zatiska oči kot je bilo zapisano zgoraj.
Jamain ima v vrtu vse barve. Od bele, rumene, oranžne preko roza in rožnate do rdeče in tudi vijolične. In ko z dovoza pogledaš proti vrtu, vidiš vse. Kljub temu zagotavljam, da se mi vrt niti pod razno ne zdi kičast. Tako kot na travniku je vse skupaj uravnoteženo z maso zelenih listov vrtnic in s travnikom.
Morda bi vse skupaj na večji površini delovalo bolj naporno za oči ampak zgolj zato, ker si želiš s pogledom zajeti vsako podrobnost.
Sicer pa je kič zelo relativna in osebna zadeva. Ena od definicij kiča je menda to, da je kičasto to, kar nima vsebine, duše. In če je nekdo nekaj posadil zato, ker je nanj naredilo vtis, potem to težko imenuješ kič.
Samo ena stvar je, ki je zame v vrtu apriori kičasta, vrtni palčki. Teh pa res ne morem. Laughing Pa recimo lesena karjola, ta mi tudi ne sede ampak 100x bolj kot palčki.
Italijanske stare vile sploh niso imele barv. Imele so travo in zimzelene rastline, obrezane v umetelne nizke žive meje in figure, v velikih glinenih loncih pa večinoma agrume. Nič cvetja, nič cvetočih grmovnic ali cvetočih dreves.
Citiram: član:
je napisal, da se strinja, da tudi agrumi cvetijo, čeprav jih ne prištevamo med cvetoče rastline. Dodaja še, da ne misli, da so določeni vrtovi kičasti, kljub temu, da so večbarvni in živih barv, pomembno je kako so vkomponirani v okolje.
Citiram: Garden-ja:
Lovor, nič te ni zaneslo, povedal si pač to kako misliš in čutiš in tako je tudi prav. Dokler bom dihala, bom zagovarjala to, da naj vsak pove svoje in da ima kljub različnemu mnenjem drugih pravico obdržati svoje mnenje. Tako da te jaz ne bom prepričevala v nasprotno in če napišem, da se ne strinjam, to ne pomeni, da te hočem prepričati v svoje ampak da samo izrazim svoje misli.
Take debate različnih mnenj pa so koristne za to, ker se vsak najde v enem ali drugem mnenju in mu je to pomoč pri odločanju, morda svoje mnenje malo opili ali obarva ali pa tudi ne, skratka, pogovarjajmo se čeprav mislimo različno.
Lavanda in rožmarin nista ravno rastlini italijanskega podeželja, lovor in predvsem magnolije grandiflora pa ja. Slednje sicer vidno cvetijo, vendar o kakšni barvitosti ne moremo govoriti. Kot tudi pri agrumih ne. Poudarek je bolj na zelenju in arhitekturi. Mene bi na primer tak vrt čustveno ubil, kaj ti pa lahko da?
Za Kanzan pa ne povem, kaj mislim, da ne boš mislil, da ti s principa nasprotujem. Wink
Citiram: Garden-ja:
Še tole bom dodala sem, ker se tema tam ni razvila.
član je napisal/a:
Zanimiva stran, če se še kdo drug poleg mene ne znajde med množico lepih vrtnic.
http://www.rosesofyesterday.com/specialconditions.html
lp
Citiram: Garden-ja:
Pa še to starejšo temo, da bo vse na kupu.
Garden-ja je napisal/a:
Odločila sem se, da si dovolim napisati par vrstic vsem tistim, ki se pripravljajo na jesensko sajenje vrtnic v grede.
Izvzeto je sajenje posameznih vrtnic kjer se odločimo, da bomo travno rušo prekopali in posadili soliterno vrtnico in jo omejili od trave z robnikom in pa sajenje vrtnic v živo mejo.
Mogoče niti ni potrebe po tem zapisu ampak raje dvakrat kot nikoli.
Vrtnice so krasne rastline ... ampak ...
kar nekaj časa v letu so nezanimive. Od pozne jeseni do pozne zime so čisto gole, med enim in drugim cvetenjem so samo zelenje, lahko jih napade bolezen in ogolijo in nam nudijo samo veje, ki nas vsak dan, ko jih pogledamo, jezijo. Enkrat cvetoče pa cvetijo itak samo enkrat. To cvetenje traja lahko, če je vroče in suho, tudi samo deset dni.
Grede, zasajene samo z vrtnicami, so primerne samo za javne parke in lepe takrat, ko vrtnice zacvetijo in jih vsi gremo pogledat, preostali čas pa so lahko precej žalostne.
Zato vrtnice, da ne boste razočarani, sadite v mešane grede.
Grede zastavite tako, da bo tu in tam nekaj kar je zimzeleno (nižje grmovnice, sivka, rožmarin, pušpan, zimzeleni češmin, krčnica, nandina, nageljni, čišljak, hojhere, telohi, ... ) idej je mnogo, važno je, da je zimzeleno, da greda pozimi ni čisto gola. Take otočke neparnih števil zimzelenih rastlin razporedite po gredi enakomerno tu in tam, glede na skupek ostalih rastlin naj jih bo kakšno šestino.
Otočke zato, ker rastlin nikoli ne sadimo posamično ampak vedno v skupine, najbolje v vsaj tri vrste. Sadimo v trikotnik.
Potem po gredi enakomerno zasadite vrtnice. Število vrtnic naj bo poljubno, nekje do polovice celotnih otočkov rastlin.
Vse ostalo področje zasadite s trajnicami, ki cvetijo pred vrtnicami ali za vrtnicami. Tako bo greda vse leto bogata. Najbolj hvaležne in poceni so naslednje rastline: astre, visoke hermelike, mačja meta, jesenske anemone, iglaste plamenke, krvomočnice, mlečki, vse trave, posebej perjanke, visoki šaši in stipe.
Potem si tu in tam privoščite kak otoček dražjih rastlin, ki so tudi bolj zahtevne za nego in krasno pašejo k vrtnicam: otrožniki, naprsteci, volčji bob, zvončnice, maslenice, irisi, phloksi, ameriški slamniki, ...
Vse otočke, kjer niso zimzelene rastline, zasadite s čebulnicami. Ravno te tedne se v prodaji dobi poceni bulk vreče, ker se za desetine čebulic plača par eurov. Čez nekaj tednov bodo še na razprodajah. Gredo na gosto posejte z različnimi čebulnicami na različnih mestih, pazite pa, da so razporejene enakomerno.
S tako zasajeno gredo boste zadovoljni vse leto. Vem, da je tako sajenje gred zelo drago, se pa obrestuje. Zato raje zasajajte gredo za gredo, počasi, leto za letom.
Če imate težave z idejami, kaj bi zasadili, odprite katero od spletnih strani kjer prodajajo trajnice in si poglejte seznam. Zelo dobro založeno vrtnarijo ima naša Jožica, pri njej boste zagotovo našli vse potrebno. Kdo ve, morda nam bo pa dala glede na to, da nas je veliko in da bomo novembra zasajali na 10m2 gred, kak popusti. Wink
V glavnem, nočem biti vsiljiva s svojim načinom pogleda na vrt, dajem samo ideje tistim, ki so morda še začetniki in morda potrebujejo neko bolj začrtano usmeritev.
silva30 je napisal/a:
Ja tole kar je napisala Garden-ja se pri gredah z vrtnicami res dobro obnese.
Sedaj imam dve gredi z vrtnicami posajeno na podoben način in sta res zanimivi celo leto.
Tudi sajenje gredo za gredo se splača, ker se trajnice razrastejo, posejejo pa imamo zopet rastline za novo grdo.
permablogger je napisal/a:
Dobro napisano. Sam bi dodal le tole, da je pri mesanih gredah bolj treba paziti, da trajnice ne zadusijo vrtnic. Po mojih izkusnjah ce med vrtnicami ne krozi zrak, le-te garantirano zbolijo (predvsem za crno pegavostjo) in zgubijo vse liste. Predvsem bi opozoril na macjo meto, pa tudi japonske anemone mogoce. Zato za med vrtnice bolj priporocam naprstec, ostroznik, okrasni luk in podobno, saj so ti bolj 'sloki'.
Garden-ja je napisal/a:
Bjelakrez, jaz sem bolj kot za med vrnice mislila za ob vrtnicah. Vrtnice so posajene v skupine po več rastlin, v otočke, ob teh pa so drugi otočki drugih rastlin. V tem primeru lahko poleg sadiš katerekoli rastline, važno je le, da upoštevaš dovolj razdalje.
Pod vrtnicami tako ni nič, za njimi, pred njimi, levo in desno pa ja.
Tak način je tudi bolj hvaležen pri gnojenju in obrezovanju in seveda tudi pri pletju. Če so pod njimi rastline, potem to ni ravno praktično.
Mačja meta je odlična rastlina. Je poceni, ena sama rastlina naredi ogromen grmiček, zelena je od pomladi do jeseni in neprestano v cvetju.
1vrtnica je napisal/a:
Ja, Garden-ja, tudi jaz prakticiran podoben način zasaditve. Ob poteh sem nasadila blazine nizkih trajnih rastlin, za njimi pa grme vrtnic. Med grmi razen redkih izjem nimam drugih rastlin, saj bi bilo tudi vzdrževanje praktično nemogoče.
Od trajnic tudi jaz priporočam mačjo meto, ki se krasno poda k vrtnicam, pa razne vrste geranij, sivko, žajbelj v raznih variantah, plahtico...
Poezija je napisal/a:
Sedaj pa pogrešamo samo še nekaj slik, da vse skupaj vidimo.
Dajmo po vrsti vsi, ki imate mešane grede vrtnic.
Koliko se razrastejo različne rastline npr. mačja meta ipd?
Poezija je napisal/a:
p.s. - Garden-ja je že objavila slike pod rubriko: vrtnice v mešani gredi, pa lahko objavite kar pod to temo.
1vrtnica je napisal/a:
Poezija, pri meni je precej gred še v nastajanju, večina vrtnic je enoletnih, še več jih bom sadila jeseni, tako da se končna kombinacija z vrtnicami še ne vidi dokončno. Kljub temu pa se nekaj že vidi, letos so se mi nekatere trajnice res lepo razrasle.
belo cvetoč žajbelj
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290232.jpg
geranije in vrtnice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290089.jpg
primorski žajbelj
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1280861.jpg
plahtice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1280856.jpg
mačja meta in vrtnice
http://i673.photobucket.com/albums/vv98/1vrtnica/P1290329.jpg
Citiram: član:
dodaja link, kjer je predstavljen vrt z možički
http://en.wikipedia.org/wiki/Rock_Garden_of_Chandigarh
in dodaja, da obstaja več kriterijev za ocenjevanje vrtov že glede na to ali gre za okrasni ali uporabni vrt.
Citiram: stara postaja:
Član, dogaja se ti podobno kot meni. Tudi jaz se preveč vživim v pripovedovanje, poslušalci pa se dolgočasijo. Moja prijateljica, ki jo imam sicer res rada, mi je pred dnevi šla prav na živce (jaz verjetno njej še bolj): kar hops po skalnjaku, lasje so mi šli pokonci, ko je brez slabe vesti mendrala...Pa tako pazim na vsako drobceno rastlinico, ki je po čudežu preživela v mojih klimatskih pogojih. Potem mi je še povedala, da bo lepo. ko bodo rastline zrastle in se ne bo videlo kamenje...Preživela sem, ampak na ogled je ne bom več vabila, rajši samo na klepet o čem drugem.
Citiram: TANJA TT
Član,po pravici povedano so mi bolj všeč vrtnice.Tudi skalnjaki so mi všeč,vendar mora zanj obstajati naravna danost, se pravi,brežina ali blago podajoč teren, kjer lahko umestiš kamnenje in pa,po mojem mišljenju mora biti dovolj veliko vse skupaj, da pride do izraza. kajti rastline za skalnjak so majhne, zato jih moraš posaditi več skupaj, da dosežeš učinek.
Tale moja zadeva(skalnjak) je pač nastala iz racionalnih razlogov, češ, saj smo na Krasu,uporabimo dani material,pa se ni izšlo.Verjetno bi se,če bi imela že na parceli avtohtono kamenje, katerega bi samo še nadgradila, tako pa je bolj kot ne,nametano nekaj kamenja skupaj,zaplate zemlje vmes so premajhne,ko rastlina preraste,ne moreš zraven,vročina med kamenjem pa je tudi huda, tako, da počasi gre vse rakom žvižgat Evil or Very Mad Saj ne, da ne uporabim tega naravnega materiala,kamenja, to že,ampak v drugačen namen in drugačen način,pride prav, in mora biti- na Krasu.
Citiram: bobolino:
stara postaja je napisal/a:
Član, dogaja se ti podobno kot meni. Tudi jaz se preveč vživim v pripovedovanje, poslušalci pa se dolgočasijo. Moja prijateljica, ki jo imam sicer res rada, mi je pred dnevi šla prav na živce (jaz verjetno njej še bolj): kar hops po skalnjaku, lasje so mi šli pokonci, ko je brez slabe vesti mendrala...Pa tako pazim na vsako drobceno rastlinico, ki je po čudežu preživela v mojih klimatskih pogojih. Potem mi je še povedala, da bo lepo. ko bodo rastline zrastle in se ne bo videlo kamenje...Preživela sem, ampak na ogled je ne bom več vabila, rajši samo na klepet o čem drugem.
kaj bi jaz dala, da bi imela koga, s katerim bi lahko neskončno razpredala o mojih mislih glede rastlin. Ne rečem, moja mama je prav tako naklonjena vrtnarjenju, a ona res gleda izključno iz tega, kar ji je všeč, in ji potem jaz "nosim na uho" novosti, pa kako se ubraniti škodljivcev, pa kaj bi naj šlo skupaj in kaj ne,ipd...
seveda tudi ona izraža željo, da bi si ogledovala rožnike, upam, da bo še dovolj časa, da si vse to skupaj pogledava!
pred vami, ki pa že toliko veste, pa se bojim, da bi izpadla kot preveč vedoželjen začetnik, in bi morda gledale name preveč pokroviteljsko, ko bi sama izkazovala tisto prvinsko navdušenje. Tako priznam, da imam tremo pred srečanjem v živo. Verjetno pa bo premagala moja gostobesedna nagnjenost, in se bom razživela!
kar dosti misli sem namenila vašemu pisanju v tej temi, vsekakor pa menim, da nam je vsem isti cilj, le pot si bo izbral vsak drugačno. Bolj se veselim, da bomo morda, glede na to, da rastejo v večini vrtov približno enake imenske vrtnice, le te lahko primerjali. S tem mislim košatost, rast, neubogljivost, zalizanost, rastni pogoji, bujnost, ipd. Verjetno bo tudi več tem, ki bodo imele v naslovu ime vrtnice.
vsekakor si želim pogledati vsako leto kak rožnik, a prevečkrat ne nameravam hoditi okoli, saj bo potem cvetenje mojih lepotic zbežalo mimo mene. Morda se kdaj opogumimo in se skupaj podamo v Anglijo, z nasveti pa bi pomagale tiste, ki so tam že bile. Pa čakajo me še italijanski rožniki, bolj malo pa vem, če so taki vrtovi razširjeni tudi na vzhodu - Češka, Slovaška, do tja tudi nimam daleč.
Citiram: 1vrtnica:
bobolino je napisal/a:
pred vami, ki pa že toliko veste, pa se bojim, da bi izpadla kot preveč vedoželjen začetnik, in bi morda gledale name preveč pokroviteljsko, ko bi sama izkazovala tisto prvinsko navdušenje. Tako priznam, da imam tremo pred srečanjem v živo. Verjetno pa bo premagala moja gostobesedna nagnjenost, in se bom razživela!
Bobolino, pa saj smo že nekajkrat napisale, da nobena od nas ni profesionalka. Zate in za vse, ki imajo morda še kak 'rešpekt' velja, da ni nobene potrebe zanj. Zelo me veseli, da smo se vsi tukaj pripravljeni učiti drug od drugega in svoje znanje ter izkušnje deliti, saj tako napredujemo neprimerno hitreje, kot bi vsak sam. Tudi če je nekdo danes začetnik, kaj zato, pomembno je, kam ga bo njegovo navdušenje nekega dne pripeljalo. Poglej n.pr. Poezijo, njena strast se razvija s svetlobno hitrostjo in prav gotovo ji je začetni zagon pri tem dal ta forum. Prav zato med nami ni 'začetnikov', smo samo ljudje, ki smo našli svoj hobi v vrtnicah.
Pa še stavek, ki sem ga nekoč slišala od modrega profesorja: 'Neumnih vprašanj ni, neumni so lahko samo odgovori...!'
Citiram: Garden-ja:
Jaz pa zraven dodam, da se znanje lahko množi samo če se ga deli!