Napisal/-a juglans » Če Dec 03, 2015 11:48 am
Lahko, da ni dobro prebral, .... lahko pa, da ti ne "želiš" slišati njega.
Namreč, da sadike odpovedo sredi leta, in se nekatere celo posušijo, mora biti razlog konkretno problematičen.
Predvidevam, ugibam, ... verjetno v enaki luči kot forest.
Mini kivi, ... drugo leto vegetacije ... in iz tvojega opisa se zdi tako, da je bila v tem času kljub vsemu rast skromna. Posledično je tako šibek tudi korennski sistem. (pri kiviju sigurno ni tako izrazita lastnost, kot je značilna pri kakšnih hrastih in orehih, ki sprva neproporcionalno razvijajo koreninski sistem in šele nato nadzemni del) Korenine so torej šopasto razporejene razmeroma pri vrhu zemlje in tako po mojem mnenju tudi podvržene že najmanjšim odstopanjem od optimalnega. Nato je bila nameščena zastirka iz mešanice konj. gnoja ter xy in teoretično bi lahko prišlo da ožiga korenin. Če je rastlina zelo bujna, potem zmore premagovati takšne težave ne glede na to kaj je vzrok. Ali je razlog bolezen ali pa nekakšna poškodba, na koreninah, ali nad zemljo, vedno prerašča in se na takšen način bori proti težavi. To je povsem običajen odziv, ki je v naravi zelo pogosto prisoten. K temu se nagibam zaradi omembe, da so rastline pričele kazati znake prizadetosti sredi vegetacije. Druga pesem bi bila v primeru, da bi že spomladi slabo štartale.
Je pa tako. Tudi če ta moja domneva drži, je to zagotovo seštevek večih faktorjev in ne le (naprimer) letošnje zastirke, kot edine težave.
Recimo, prvi znak za težave je lahko skromna prirast v prvem letu - že takoj v prvem ciklu rasti - spomladi do poletja. Velikokrat se zgodi, da rastlina slabotno odžene in v takšnem primeru so enako slabotne tudi koreninice, ... v najhujšem primeru rastlina zaradi tega splon ni zmožna energije za rast koreninic izven grude. Rastlina se tako bori za obstoj na dveh ravneh, prvič je slabotno olistana, tako torej skromno prehranjena in posledično še dodatno šibkejšega rastnega inpulza, drugič pa dejansko trpi sušo, saj so vse vitalne korenine zaradi nezmožnosti bujnega prirasta skoncentrirane (kljub vsemu) le v grudi iz katere črpajo vlago, katere pa hitro zmanjka. Okoliška vlažna zemlja je v resnici premalo vlažna, da bi lahko dovolj vlažila koreninsko grudo in zato je prvo leto v takšnih primerih le dobrodošlo rastlini pomagati ter jo redno zalivati. (ne utapljati) Pri sadikah z "golo korenino" so znaki in vzorci nekoliko drugačni.
Druga pomoč v takšnih primerih bi bilo ob zalivanju dodajati nekakšno vodotopno gnojilo, ki rastlino dodatno stimulira k željeni bujnejši rasti, da si bo tako kasneje sposobna sama najti dovolj hranil in vlage. (pa če tudi le za skromno rast) Včasih se enostavno zgodi, da rastline slabo oživijo in je tako filozofija: "živi ali crkni" lahko tudi malce naporna, ko določen delež posajenih rastlin ne uspe.
Dodatni vzroki za vse to so lahko tudi v talnih razmerah (pH, tip zemlje, specifičen vodni in zračni režim, ..., tudi hranila), pa v sami klimi lokacije in neprilagojenosti sadike na vse to.
Voluhar je povsem mogoča težava (v kompletu), še sploh, če jih imaš posajene v špalirju. "Možakar" je pač delo opravil le v eni špuri.
Preveri z lopato.
Nadalje je lahko problematična tudi sama bogata zastirka, ki je v resnici tudi zelo močen "izolator" za padavinsko vlago. Le to posrka vase, kasneje ta izhlapi, do zemlje pa jo pride temu primerno manj. Potencialna suša torej.
Toliko, ... nekaj mojih misli.
Lahko, da ni dobro prebral, .... lahko pa, da ti ne "želiš" slišati njega.
Namreč, da sadike odpovedo sredi leta, in se nekatere celo posušijo, mora biti razlog konkretno problematičen.
Predvidevam, ugibam, ... verjetno v enaki luči kot forest.
Mini kivi, ... drugo leto vegetacije ... in iz tvojega opisa se zdi tako, da je bila v tem času kljub vsemu rast skromna. Posledično je tako šibek tudi korennski sistem. (pri kiviju sigurno ni tako izrazita lastnost, kot je značilna pri kakšnih hrastih in orehih, ki sprva neproporcionalno razvijajo koreninski sistem in šele nato nadzemni del) Korenine so torej šopasto razporejene razmeroma pri vrhu zemlje in tako po mojem mnenju tudi podvržene že najmanjšim odstopanjem od optimalnega. Nato je bila nameščena zastirka iz mešanice konj. gnoja ter xy in teoretično bi lahko prišlo da ožiga korenin. Če je rastlina zelo bujna, potem zmore premagovati takšne težave ne glede na to kaj je vzrok. Ali je razlog bolezen ali pa nekakšna poškodba, na koreninah, ali nad zemljo, vedno prerašča in se na takšen način bori proti težavi. To je povsem običajen odziv, ki je v naravi zelo pogosto prisoten. K temu se nagibam zaradi omembe, da so rastline pričele kazati znake prizadetosti sredi vegetacije. Druga pesem bi bila v primeru, da bi že spomladi slabo štartale.
Je pa tako. Tudi če ta moja domneva drži, je to zagotovo seštevek večih faktorjev in ne le (naprimer) letošnje zastirke, kot edine težave.
Recimo, prvi znak za težave je lahko skromna prirast v prvem letu - že takoj v prvem ciklu rasti - spomladi do poletja. Velikokrat se zgodi, da rastlina slabotno odžene in v takšnem primeru so enako slabotne tudi koreninice, ... v najhujšem primeru rastlina zaradi tega splon ni zmožna energije za rast koreninic izven grude. Rastlina se tako bori za obstoj na dveh ravneh, prvič je slabotno olistana, tako torej skromno prehranjena in posledično še dodatno šibkejšega rastnega inpulza, drugič pa dejansko trpi sušo, saj so vse vitalne korenine zaradi nezmožnosti bujnega prirasta skoncentrirane (kljub vsemu) le v grudi iz katere črpajo vlago, katere pa hitro zmanjka. Okoliška vlažna zemlja je v resnici premalo vlažna, da bi lahko dovolj vlažila koreninsko grudo in zato je prvo leto v takšnih primerih le dobrodošlo rastlini pomagati ter jo redno zalivati. (ne utapljati) Pri sadikah z "golo korenino" so znaki in vzorci nekoliko drugačni.
Druga pomoč v takšnih primerih bi bilo ob zalivanju dodajati nekakšno vodotopno gnojilo, ki rastlino dodatno stimulira k željeni bujnejši rasti, da si bo tako kasneje sposobna sama najti dovolj hranil in vlage. (pa če tudi le za skromno rast) Včasih se enostavno zgodi, da rastline slabo oživijo in je tako filozofija: "živi ali crkni" lahko tudi malce naporna, ko določen delež posajenih rastlin ne uspe.
Dodatni vzroki za vse to so lahko tudi v talnih razmerah (pH, tip zemlje, specifičen vodni in zračni režim, ..., tudi hranila), pa v sami klimi lokacije in neprilagojenosti sadike na vse to.
Voluhar je povsem mogoča težava (v kompletu), še sploh, če jih imaš posajene v špalirju. "Možakar" je pač delo opravil le v eni špuri.
Preveri z lopato.
Nadalje je lahko problematična tudi sama bogata zastirka, ki je v resnici tudi zelo močen "izolator" za padavinsko vlago. Le to posrka vase, kasneje ta izhlapi, do zemlje pa jo pride temu primerno manj. Potencialna suša torej.
Toliko, ... nekaj mojih misli.