novi.gartlc.si

Za tulipanove so mi nekoč rekli, da morajo zmrzniti.

No, zaenkrat mislim, da le nimamo toliko škodljivcev.

Juglans, hvala za prispevek v zvezi s temo .

Plamenka, nekatere čebulice znajo pomrzniti v posodah izven zemlje, kar tako na prostem. Pa tudi, kar se gajbic tiče, lahko pride iz zemlje in gre od zgoraj v gajbico . So iznajdljivi...

Letos sem kupila nekaj posebnih čebulnic, kot so na primer: Muscari Pink Sunrise, Crocus Orange Monarch, nekaj sort dvojnih narcis, tulipanov...ki jih bom imela pod največjim nadzorom, ker jih ne bi rada izgubila. Zato in tudi zato, ker se nisem mogla odločiti, kje naj bi rasle, imam zdaj v štirih posodah nasade čebulnic po barvah. Upam, da bodo preživele zimo. Če jih dam v rastlinjak, naj bi prej cvetele, a naj imajo kar naravni ritem.


Nekaj narcis in tulipanov pa sem dala v navadno gajbico in jo potem do vrha, da se ne vidi, zakopala v gredo. Mislim, da škodljivci ne bodo mogli do čebulic, pa tudi 'odpotovati' ne bodo imele kam. Ko bodo odcvetele in bo listje grdo, bom gajbico odkopala in jo prenesla drugam, da bodo čebulice dozorele, tja pa posadila enoletnice.


Drugače pa imamo dva mačkona, ki bi morala opravljati svojo dolžnost. Ali mi kaj čebulnic požre kak škodljivec, ne vem, ker sem doslej vedno pozabila, koliko in katere čebulnice sem imela. Naslednje leto bom poskusila evidentirati in malo bolj urediti tudi stare čebulnice.

Jaz lahko pokažem tale primer - odkar se je vratič razbohotil pred vhodom rastlinjaka - lastnica pravi, da nima več težav z voluharji.
Ali je pripomogel vratič ali ni - ne vem, ji pa privoščim mir pred glodalci .

Križnolistni mleček pri meni sicer še stoji pokonci, okrog njega pa je bolj ali manj vse zrito.

Zgleda da se tudi voluharji prilagodijo na svašta.

Vsi sosedje preganjajo krte s kemijo (in posledično tudi voluharje), tako da imajo zatočišče pri meni... in je veselo.

No, da ne bomo povsem zašli iz smeri, bom naslednji odgovor zavil v primerno embalažo.
Pred leti sem "dobil" precej čebulic holandskega porekla vzgojenih in siljenih za cvetličarsko prodajo v lončkih. Nisem ravno vedel kam naj z njimi, pa sem jih zato posadil kar na eno manjšo gredo v zelenjavnem vrtu. Začasno, seveda. Male narcise,hijacinte in tulipane, to je bila združba. ....in sem pričakoval cvetje. Drugo pomlad so dočakale samo narcise.

Imam pa tudi 8 mačk, ki so razen dveh izjem dobre lovice. A kaj, ko po večini lovijo na sosednjih travnikih, v sadovnjaku, zelo redko pa na zelenjavnem vrtu konkretno. Nekako si ne dovole dopovedati, da je tam največja potreba po njih.

Torej, zopet situacija, ki ni ravno pa "naših" željah.

Križnolistni mleček pri nas ni deloval... Je pa lep okras. In se strinjam, da težko najdemo univerzalno rešitev. Si pa mislim, recimo, da lahko poskusimo s sajenjem posameznih čebulic tulipanov, lilij itd. vmes med narcisami, ki jih res zgleda ne obožuje...

In tudi ljudje v sili marsikaj drugega uprorabijo, recimo želodova moka, pa od vodnega oreška so baje včasih, pa verjetno še kaj... Živo bitje bo verjetno prej umrlo od nepravilne prehrane kot od odklanjanja hrane .

Od sebe gotovo, vse ostalo je po mojem mnenju bolj kot ne mit.
Skratka, ne delajte si iluzij. Po moje najbolj pomaga kak maček (lahko več njih), ki je dober lovec. Ja, tudi taki še živijo.

Nekateri prisegajo na križnolistni mleček - Euphorbia lathyris. Lahko kdo potrdi, da resnično odganja voluharja. In če ja, koliko metrov stran?

Citiram: Torej, iščemo rastlino, ki ne samo da je voluhar ne bo jedel, ampak bo tudi ščitila rastline v bližini. A je ta kačnik tak? Pa vratič?

Ne bi rekel, da bo arum ščitil vse okoli sebe. Namreč svoje dni sem ga imel podivjano zasajenega na kompostu, kjer je noro rastel. Največji gomolji so imeli premera 30 cm. Okoli njih pa je bilo vse prevrtano od voluharja in bi rekel, da ga niso ravno odvračali od življenja v neposredni okolici.

Bo sicer malce izven teme, a kljub vsemu. Voluharja naj bi odganjale dature. Jok brate, nič od tega. Letos mi je voluhar "poštemal" celo špuro lubenic (cca 15m) Vse do ene, vmes pa so rastle dature.

Se bojim, da univerzalne rešitve ne bo. Kakor mi, morajo tudi oni živeti in preživeti, ter se tako pač prilagajajo na vse bolj ali manj ugodne okoliščine. Nekako v stilu: "vsili vrag še muhe žre".