novi.gartlc.si

Jaz pa še kar čakam na tvoje vire informacij.

Se strinjam.

babaco je napisal/a: Celo medonosna rastlina, ti ,ti čebelarji naj bi jo celo namenoma širili.
Dresniki (tako japonski, kot sahalinski in križanci, ki jih imenujemo češki dresnik) cvetijo konec poletja, nekje v septembru. In verjamem, da so takrat, v tistem kratkem času dobrodošla paša. Konec poletja, raje v jesen, cveti večina tujerodnih invazivnih vrst.
Od zgodnje pomladi (ko zacvetijo zvončki, trobentice, vrbe in ostale spomladanke), pa do konca poletja, pa taisti dresniki zavzemajo prostor in POVSEM izrinejo avtohtone rastline (ki so tudi pomembna čebelja paša). V tem času so obširna območja, porasla z dresniki, prava zelena puščava, povsem primerljiva s "čudovitimi" zelenimi površinami igrišč za golf, recimo. Tam nimajo čebele kaj najti, zanje paše tam ni.
Taka je druga plat zgodbe.
Kdor je videl agresivno razraščanje dresnikov na njivah, travnikih, kdor pozna brezupen boj z uničevanjem, kaj šele uspešnim odstranjevanjem, mu je jasno, kje je zmaga v strošek/korist (cost/benefit) izračunu.
Ja, res so čebelarji, praviloma nehote in nevede, zaradi nepoznavanja (njih samih in na začetku tudi stroke) uvedli mnoge rastline v naše okolje. In res ni potrebe, da bi zdaj nadaljevali s tem, ko poznamo poleg redkih dobrih (če sploh so), tudi številne, (ki so povsem jasne) negativne plati uvoženih rastlin, da bi njih razširjanje še pospeševali.
Invazivke so izjemno resen globalni problem in mnoge cvetoče lepotice, ki jih morda občudujeta na dopustu na Kreti, Sardiniji, kjerkoli, pravzaprav, so tudi invazivke. Le ne vese/vemo, da so.
Koliko se bodo dresniki res izkazali za medicinsko zanimive, bo pokazal čas (in velika količina vloženega denarja, če ga bo kdo pripravlje n investirati v raziskave). Do takrat pa dajmo raje tu in tam popiti kak kozarec črnega vina, tudi v njem je nezanemarljiva količina taistega antioksidanta 8ki je zdaj tako popularen, vsaj toliko časa, dokler ne najdejo naslednjega v vrsti popularnih).
Morda še majhno opozorilo tistim, ki bi z užitkom jedli njegove mlade poganjke. Velike količine oksalne kisline, ki jo vsebuje, niso prijazne do ljudi. Še posebej, če imate težave s protinom, ledvicami in še kakšne.

Na internetu je najti kar nekaj o zdravilnih lastnostnih japonskega dresnika in njegovi uporabi v prehrani, vendar precej teh virov temelji na časopisnih člankih, ki jih nemalokrat prepisujejo drug od drugega. Pohvalno ga omenjajo še v knjižici Uživajte v naravi brez strahu pred klopi, avtorice: Jasna Lončar, Frančiška Pirnat, Sabina Topolovec.

tale članek pa je izjemoma podpisal človek iz stroke. Še en zanimiv prispevek uredništva foruma Med-over-net.

Kar bo povedano na delavnici, bo dobrodošla dopolnitev. Upajmo, da bo končno postal dovolj zanimiv tudi za farmacevtsko industrijo in ga bodo začelii na veliko izkopavati .

pep je napisal/a: O tej rastlini sem nekaj malega napisal že lansko jesen, ker jo kot amaterski zeliščar"MALO" poznam, in sem bil okrcan, zdaj pa je naenkrat aktualna, zato bi prosil forumce, ki se imajo za vsevedne, da malo preverijo literaturo.

Lahko svetuješ nekaj tovrstnih virov? Lepo prosim.

Celo medonosna rastlina, ti ,ti čebelarji naj bi jo celo namenoma širili.

O tej rastlini sem nekaj malega napisal že lansko jesen, ker jo kot amaterski zeliščar"MALO" poznam, in sem bil okrcan, zdaj pa je naenkrat aktualna, zato bi prosil forumce, ki se imajo za vsevedne, da malo preverijo literaturo.

Okoli mene ga sicer ni, kolikor pa vem, ga imajo čebele zelo rade.

Tudi jaz bi bil vesel,če bi zvedel,da je ta zgaga dobra še za kaj drugega kot za zgago._________________Narava vse povrne!

Škoda, ker mi čas ne bo dopuščal, da bi se udeležila.

Če bo kdo uspel iti tja, bi bila zelo vesela kratkega povzetka najbistvenejših ugotovitev in načrtov. Verjetno ne samo jaz.