Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Obdelava tal - spoznanje popolnega poljedelstva

Napiši odgovor

Potrditvena koda
Vtipkaj kodo, ki jo vidiš na sliki. Vse črke so male, ničle ni.
Smeški
:D :) ;) :( :o :shock: :? 8-) :lol: :x :P :oops: :cry: :evil: :twisted: :roll: :!: :?: :idea: :arrow: :| :mrgreen: :geek: :ugeek:

BBCode je vključena
[img] je vključen
[url] je vključen
Smeški so vključeni

Preglej temo
   

Razširi pogled Preglej temo: Obdelava tal - spoznanje popolnega poljedelstva

Napisal/-a dafo » Sr Dec 24, 2014 4:55 pm

Točno to sem želel povedati, da ni vse črno-belo in da včasih poznavanje terena, na katerem delamo odloča o tem kako bomo ukrepali, ne pa ad hoc teorije, ki niso vedno primerne za vse lokacije po svetu.

Napisal/-a zuf » Sr Dec 24, 2014 1:11 pm

V nasadih je ponavadi bolj v ospredju enostavnost vzdrževanja, primernost mehanizacije in podobno.
V primeru nasada asimin se z uporabljenim vzorcem ni rešila problematika vode.
Odvodnavanje je na mestu, ampak nikoli s pospeševanjem in povečevanjem moči vode, tako lahko nastane še več problemov.
Enostavnega recepta ni, ker bi bilo potrebno narediti analizo tal, celostno mapo plastnic nasada in okolice, vzeti v ozir enostavnost vzdrževanja in tako naprej.
Kot je bilo omenjeno, se lahko s prečni vzorcem naredi še več škode zaradi zastajanja vode in kot je matica omenil, neprimerno senčenje.
Kot prvo je na mestu vprašanje ali je nek način kultiviranja sploh primeren na dani površini.

Napisal/-a dafo » Sr Dec 24, 2014 12:10 pm

Zdravo. Oglašam se v zvezi z odgovorom iz druge teme (o Asiminah) vendar tam nebi rad smetil teme, ker se vprašanje nanaša bolj na odgovor Zuf-a, ki ni neposredno vezan na Asimine ampak bolj na obdelavo zemlje.

Zanima me naslednje Zuf.

zuf je napisal/a:
Pri temu vzorcu zasaditve se odtekanje vode pospeši. Prav tako se poveča erozija in ostali problemi z vodo. Nimam kaj solit pameti, nimam takšnega nasada asimin, pa vendar pri podobnih nasadih upoštevam plastnice in s tem zmanjšam erozijo vode in jo optimalno uporabim v svoj prid. Seveda, kjer rešiš probleme z vodo, si veliko naredil tudi za samo rodnost in stabilnost tal. Mogoče moja kritika/mišljenje komu pride prav. Sicer pa, matica, naj ti lepo raste in uspeva!


Če prav razumem bi bila potemtakem boljša zasaditev prečno oz. vzporedno s plastnicami. Kaj pa erozija prsti? Uporabnik je sam napisal, da ima težave s plazenjem hriba, na katerem je nasad in po moji oceni, bi ravno to zastajenje zastajanje vode v teh prečnih linijah lahko kvečjemu poslabšalo to težavo?

Napisal/-a forest727 » So Nov 29, 2014 12:28 pm

zuf je napisal/a:
Citiram:
... jo delno osušiš...

S tem omogočiš dober razkroj, pa tudi dodatno toploto, hranila, hrano za mikroorganizme.


Pozna ura, nisem videl ... Smile

Napisal/-a zuf » So Nov 29, 2014 11:11 am

Citiram:
... jo delno osušiš...

S tem omogočiš dober razkroj, pa tudi dodatno toploto, hranila, hrano za mikroorganizme.

Napisal/-a forest727 » So Nov 29, 2014 12:58 am

zuf je napisal/a:
Takrat k paprike in paradajze sadiš na prosto je že dosti materiala. Pokosiš 20-50cm visoko travo, jo delno osušiš in daš na zemljo predno položiš folijo. Prijatelju se je dobro obneslo.


A sveža trava pod folijo ne bo zgnila?

Napisal/-a zuf » So Nov 29, 2014 12:45 am

Takrat k paprike in paradajze sadiš na prosto je že dosti materiala. Pokosiš 20-50cm visoko travo, jo delno osušiš in daš na zemljo predno položiš folijo. Prijatelju se je dobro obneslo.Nazadnje urejal/a zuf 29 Nov 2014 10:16; skupaj popravljeno 2 krat

Napisal/-a metuljc » So Nov 29, 2014 12:18 am

rukola je napisal/a:
. Niti enega deževnika ni bilo. S polivinilom, ki je odlično zatrl plevel sem "pregnal" če ne še kaj hujšega, vse deževnike.


Seveda, saj niso imeli kaj jesti. Ne živijo od prsti, ampak od organskih delcev (odmrlih rastlin) v prsti.

Napisal/-a rukola » Pe Nov 28, 2014 4:10 pm

Letos sem 1/2 vrta pripravil in obdeloval. Zemljo sem pokril s folijo in potem posadil paradižnike, pa solato in ohrovt vmes. Imel sem izredno malo plevela. Sedaj jeseni sem polivinil odstranil, dodal kompost iz kisanih odpadkov ter zdrobljeno oglje namočeno v tekočino iz organka ter vse preštihal - konvencionalno. Niti enega deževnika ni bilo. S polivinilom, ki je odlično zatrl plevel sem "pregnal" če ne še kaj hujšega, vse deževnike.

Zraven vrta imam trato, ki ima izredno slabo ilovnato podlago in na vse to le nekaj centimetrov nepreveč dobre zemlje na katero sem posejal travo predlani.

Pa gledam ravno ta teden, kako veliko iztrebkov deževnikov je na tej travi, en zraven drugega da si kar blaten če hodiš po travi, da ima človek občutek, kot da je ne vem kako dobra zemljica. Vso so deževniki pridelali iz odkosa trave.

Vse to potrjuje zgornji članek, na vrtu sem "življenje" zatrl, na travi pa se je razmnožilo.


Ampak pletje plevela mi gre preveč na živce, je prezamudno in zahteva preveč napora, časa,... Tam kjer je bila samo zastirka s slamo okrog paprik in pora imam na debelo plevela.

S čim naj pokrijem vrt čez leto, da bo za deževnike in za mene? Plahte iz jute ali kaj podobnega?

Napisal/-a lpmami » So Maj 10, 2014 1:08 pm

Res zanimivi opisi in razlage. Da misliti. In potrjuje nekatere stvari, ki jih že delam(o)._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Na vrh