novi.gartlc.si

zuf je napisal/a: Če bi sekanci bili vmešani v zemljo, bi porabljali dušik. Na površini tal se to ne zgodi, ker so v stiku z zelo malo površino tal, za razkroj pa sekanci porabljajo zračni dušik, ki ga je več kot dovolj.

Ja, sem se potem razgledal, da v tem primeru "kuri" samo na površini stika z zemljo, kar ne škodi ukoreninjenim rastlinam.

aladin je napisal/a: Masanobu Fukuoka pravi, da je detelja ena boljših zstirk in zelenih gnojil hkrati.
Kar se zastirk tiče je predvsem odvisno kaj gojimo in na kakšni površini. Kombinacija detelje in ozimnega žita je super zelena zastirka za kulture, ki grejo kasneje na njivo ala paradižnik, paprike, buče ter nimajo problema, če detelja kasneje zrase nazaj.
Ker govorimo o njivi brez prekopavanja, se zeleno gnojilo ne vkopava v zemljo ampak se reže ali polomi, slednje zelo dobro deluje pri žitu.

Kravzlj je napisal/a: Ne bi vsega zastrl naenkrat. Sem že večkrat poskušal doma, pa mi ni zneslo.
Se podpišem!
Začni z zastiranjem na manjši površini.
Bolje tam dobro zastreti in tudi kasenje imeti na tej isti površini dovolj zastirke ter površino ohraniti brez plevela in v dobrem stanju.
Bo veliko bolj učinkovito.
Tudi sam sem že dostikrat zaj... ker sem imel zastirko na voljo, pa sem zastrl neko površino, kasneje pa ugotovil, da nimam dovolj materiala za sproti.
Manj je več!

Prinos zastirke za manjšo površino, ostalo pa gojenje zastirke na licu mesta.
Smo v novi sezoni soborci, kar se tiče njive brez prekopavanja, bomo že nagruntali!
Sem se čisto podobno lotil, manjšo površino sem debelo zastrl spreprelim listjem in senom, v prihodnjih dneh bom pa čim več površine pokril, da ne bo imela svetlobe.
Uporabil bom karton, folijo, filc in podobno.
Cilj je zamoriti travo.
V marcu bom te stvari umaknil in na to površino posejal žito, ki mi bo služilo za zastirko na licu mesta, ki jo bom v maju prelomil in v njo sejal ter sadil.Nazadnje urejal/a zuf 08 Jan 2015 01:36; skupaj popravljeno 1 krat

crtj je napisal/a: Pri filmu, ki sem ga prej omenil, me je začudilo to, da daje tudi kar svež les na zemljo - zakaj - ker pri procesu kompostiranja žagovina pobira dušik iz zemlje (pri mojem prvem kupu tega ni bilo, ker je bila žagovina na plahti - tako je naneslo, ker je pač bila na šodru v dvorišču).
Če bi sekanci bili vmešani v zemljo, bi porabljali dušik. Na površini tal se to ne zgodi, ker so v stiku z zelo malo površino tal, za razkroj pa sekanci porabljajo zračni dušik, ki ga je več kot dovolj.

crtj je napisal/a: Glede pokrivanja tal poglej tudi: http://www.backtoedenfilm.com/

Ta stric, ki pripoveduje, ima sicer zelo izrazito versko prepričanje in se vedno vrača k njemu, vendar če to odmisliš, dobiš nek vtis o uporabnosti žagovine / oblancev / lesnega drobirja.

Meni se je v 2014 božansko skompostiral kup žagovine (kar ni čisto isto, v filmu pokriva s surovim materialom) in sem to jeseni s pridom uporabil pri sajenju in zastiranju mladih dreves in potaknjencev. V 2015 bom skušal kup povečati na več kubikov in se lotiti pokrivanja gred.

Oj. Večino obostoječega vrta v bistvu pokriva s kompostom. Surovi material uporablja bolj na novih površinah, kar dobro zamori prvotne rastline.

seba993 je napisal/a: Ker si omenil da je zemlja zelo zbita bi bilo fajn da bi jo pognojil z hlevsikim gnojem še boljše pa z humosom. Za bolj sipko zemljo lahko dodaš tudi mivko. Samo za te ukrepe je tereba zemljo preorati.
Materiali se sami pomešajo v zgornje plasti zemlje, nadaljna zaščita tal pa poskrbi za dobro strukturo tal.

Inkarnatka je pri nas zelo, zelo lepo vplivala na strukturo zemlje.

Berem sicer, da se je razveselijo tudi voluharji.

Težko rečem, ker pri nas že brez nje dobro uspevajo. (Sploh odkar je pri hiši pes, ki pridno vse pomarkira in vaškim mačkam ni več toliko do obiska.)

aladin je napisal/a: Kaj pa lakmus pokaže pri kompostu iz žagovine? Je zelo kislo?

Nisem meril pH, ker to še ni bil podvig za tako splošno rabo, da bi mi bilo pomembno. Kakor berem, pa naj bi a) bila žagovina listavcev manj kisla od iglavcev in b) kompostiranje ublažilo kislost. Kar je dodatni razlog, da se nisem podrobno ukvarjal.

Nekompostirano žagovino upam dajati direktno na maline (z dušičnim dodatkom) zato, ker so jim bolj kisla tla všeč (sicer ne tako brutalno kot ameriškim borovnicam, ampak ja) in glede tega po 3 letih takega dodatka ni videti razhajanja med teorijo in prakso.

Tule je en stric pomladi kar na horuk zakopal pet ton žagovine v 280 m2 vrta skupaj z ureo. Pravi, da prek poletja ni bilo za nikamor (tj. urea v njegovi količini ni zbalansirala tega, kako razpad žagovine porablja N), jesenska runda pridelkov pa je že bila zelo uspešna vključno z zeljevo družino (ki ima raje manj kot bolj kislo zemljo).

http://forums2.gardenweb.com/forums/load/soil/msg1013061217492.htmlNazadnje urejal/a crtj 07 Jan 2015 21:59; skupaj popravljeno 1 krat

oh, Metuljc, hvala, kaj bi jaz (mi) brez tebe _________________naredimo svet lepši

Ne, lucerna ni detelja, sodi v rod Medicago, meteljka (M. sativa je lucerna), inkarnatka pa je detelja, Trifolium incarnatum. Sta pa obe metuljnici, torej imata simbiontske bakterije v koreninskih gomoljčkih, ki vežejo atmosferski dušik v obliko, dostopno rastlinam in tako bogatijo pčrst z dostopno obliko dušika.