novi.gartlc.si

Zagotovo ni moč doživeti starosti le s topinamburjem, bi pa po njem najbrž posegel vsak, ki bi izbiral med lakoto in njim, če bi le rastel v bližini. Zadovoljiv jedilnik gor ali dol. Raste pa najbrž ne zaradi suše.

Ali katera žival je zelene dele topinamburja ali dresnika? Je kateri od njiju uporaben kot krma? Koze in ovce veliko popasejo.

melona, s topinamburjem in dresnikom se ne da preživeti na dolgi rok. Menda vemo, kolikšen je pridelek topinamburja, nadzemnih delov je nekaj desetkrat več. O dresniku, ki je med drugim bogat vir oksalne kisline, ki pač ni nekaj, kar bi človek v večji meri vnašal vase, ne govorim.
kar se tiče pa Cilenška, občudujem ga, seveda. In knjige njegovega časa tudi, za moj okus izjemno oblikovane, da o risbah ne govorim, povedo več kot najboljše fotografije. In še nekaj: pokažejo nam, kako izjemni opazovalci so bili ljudje takrat. Vedno, ampak vedno te risbe pokažejo rastline tako, da jih je lahko prepoznati. Kar pomeni, da so poznali ključne razlikovalne in določevalne znake, dandanes smo kar daleč od tega. Menda nas moti neskončno mnogo informacij, s katerimi nas bombandirajo vsi mediji, pa še kaj, bi rekla.

javrgar, mislim, da na področjih, kjer ljudje umirajo od lakote, ne bi uspevala ne topinambur (je že metuljc zgoraj namignila, zakaj) in verjetno tudi ne dresnik kljub 7-metrskim koreninam v globino.

Je pa med rastlinami, ki so omenjene, precej užitnih in zdravilnih. Meni je članek zanimiv predvsem zaradi risb in vpogleda, kako so se z neželjenimi rastlinami bojevali tiste čase, ko še ni bilo množične proizvodnje in ponudbe herbicidov.

Se mi zdi, da je Javrgar imel v mislih boj za preživetje ne zadovoljstvo z jedilnikom.

V vednost, kdaj je gospod živel in pisal:
Martin Cilenšek, slovenski botanik in poljudnoznanstveni pisec, * 23. oktober 1848, Gotovlje, Štajerska, Avstrijsko cesarstvo, † 23. oktober 1937, Ljubljana.

Dandanes je spisek nekajkrat daljši, na račun tujerodnih invazivk.

Javrgar, me zanima, kako bi bil ti zadovoljen s topinamburjem (ki, mimogrede, potrebuje zelo veliko vode) in dresnikom na svojem jedilniku.

zanimivo bi bilo, če bi pripisali, koliko od teh rastlin je jedilnih in zakaj ne rastejo v območjih, kjer ljudje umirajo od lakote. Npr. deli izredno nadležnega japonskega dresnika so jedilni. A to ne raste v delih Afrike, kjer razsaja lakota ? Ali pa npr. topinambur - tudi hudo nadležna stvar, in isto vprašanje - zakaj ne v delih sveta, kjer je lakota ? Kot hrana ljudem ali živalim in potem posredno tudi ljudem ? Glede topinamburja sem nekje zasledil, da ga v Srbiji pridelujejo za silažo, ker je z njim praktično nič dela in ne rabi kemije za zatiranje škodljivcev. Mogoče je pa to problem ? Da se premalo ljudi lahko prilepi na zaslužek od pridelave ? Isto menda velja za mak in konopljo.____________________

ki delajo škodo na obdelani zemlji:

http://sl.wikisource.org/wiki/Na%C5%A1e_%C5%A1kodljive_rastline/%C5%A0kodljive_na_obdelani_zemlji#

v risbi in besediNazadnje urejal/a muha 09 Mar 2015 07:39; skupaj popravljeno 1 krat

(Prenos iz arhiva)