novi.gartlc.si

Tako je, dostopnost in cena. Verjetno tudi način obdelave.
Jaz spomladi lansko preperelo slamo odmaknem, dodam kompost, ga samo narahlo vkoplem v sloj prvih 5cm in pokrijem s staro slamo. Na vrh dodam novo po potrebi.
Slame porabim 3 male kocke na leto.
Za sekance listavcev pa pri nas ni dobavitelja, vsaj ne blizu. Smrekove, ki dajem na potke so iz Rovt, 100km od mene.

Peter, a slamo uporabljaš zaradi lažje dostopnosti, nižje cene ali zaradi kakšnih drugih prednosti?

lpmami
Sam ne uporabljam sekancev ampak slamo. Sekance uporabljam komaj nekaj let in to samo za potke.
Na omenjeni njivi sem na začetku uporabljal filc, ki sem ga imel skoraj v neomenjenih količinah v prejšnji službi. Potem pa sem si premislil zaradi plastike iz katere je narejen. Mislim, da sem ga ponujal tudi na forumu in ga je zuf prišel takrat iskat na obalo. Nato sem presedlal na slamo.
Video je samo za spodudo, da se da marsikaj, samo volja je potrebna.

Peter, tole je kar zanimiv prikaz ustvarjanja in nege plodne zemlje.
Zanimivo je videti, kako Američani vse delajo na veliko.
Če sem prav razumela, je najboljša zastirka iz zdrobljenih/zmletih olistanih vej, z delci različnih velikosti. A to drži (glede na ta film)?

Živiš v bližni te zemlje?
Ali maš v bližini kakšen gozd, mislim dosti gozda?
Tu na obali imamo tudi zelo ilovnato zemljo. Ko sem pred kakšnimi 20-timi leti začel obdelovat eno njivo(približno 300m2), sem sadil paradižnik, bučke, kumare, melancane, krompir, kakšno koruzo, fižolete, grah.... Od začetka sem si res vzel čas, za vsako sadiko sem res naredil veliko luknjo in dodal najmanj 2 lopati komposta in lopato gnoja. in obvezna uporaba zastirke. Kompost sem delal sam iz listja iz bližnjega gozda, in lucerne, ki sem jo imel posejane na pol njive. Traja 10 let, da se vsaj malo pozna. Na žalost te njive nimam več.
Če bi to začel še enkrat, bi verjetno prvi 2 leti namenil ves trud pripravi čim več komposta, ki bi ga nato vkopal v prvih 10-15 cm, odvisno od količine komposta.
Tu je en zanimiv video za motivacijo:
https://www.youtube.com/watch?v=6rPPUmStKQ4

Kot pravi muha... si že čez pol poti.

Ko dobiš zadostno količino deževnikov gor, bo zadeva rešena.

Sam bi posadil precej na gosto radič. Tega nič ne moti. Gre globoko. In še koristen je. Med zastirko seveda in ostale zadeve.

O, če raste plevel, potem to ni več mrtvica.
Pri meni na mrtvici prvi dve leti niti plevel ni rasel. Ilovice mi ni uspelo zrahljati, je pa počasi tudi na tej zbitini marsikaj pričelo spodobno uspevati, predvsem velikostročni česen in stoletna čebula. Tudi ajda. Dve leti zapovrstjo sem pred tem v zemljo vdelala konkretno količino listja, kar je privabilo konkretno število deževnikov. Povrh pa na debelo potresla nezrel kompost.

aladin napisal/-a: ↑Po Nov 25, 2024 11:42 pm A kaj raste sploh trenutno na tej površini?

Plevel

Nik, pobrskaj po netu, pri Brežicah se mi zdi, ampak res je to oddaljen spomin, so mrtvico oživili v nekaj letih v rodovitno zemljo. En bio kmet je sodeloval z Biotehniško fakulteto, za zeleni podor je imel poseben stroj, ki je vdelal zeleno gnojenje v nekaj cm zemlje. Toliko sem si zapomnila.

Moja zemlja je težka, ilovnata. že 12 let vsako leto pognojim s svežim gnojem, orjemo jeseni, poleti je zastirka iz mrve, en del samo dvignem z vilami, ga ne obračam, zemlja je edino bolj bogata z življem v prsti. Na eno gredo sem enkrat obilo potrosila komposta, res tam 5 cm debelo, vdelala z motiko, pa je zemlja, kakršna je. letos poleti sem sejala oljno redkev, potem sem pokosila in mož je zoral tisti del. močno dvomim, da bo kaj bolj rahla zemlja, ker tega nisem storila prvič.

Vsekakor vse to, kar je Andrej naštel, ne bo škodilo, sploh rastline za zeleno gnojenje in primeren stroj za vdelavo. Mogoče se povežeš s kom, ki ima izkušnje z oživljanjem mrtvice. Če boš sam vdeloval zelene rastline s kakšno frezo, ne bo šlo, ker se ti bodo rastline navile v frezo.

A kaj raste sploh trenutno na tej površini?