novi.gartlc.si

Aaa, ne pozabljam samo jaz na sol! Presneta reč, tudi v potico sem jo že pozabila dati in ja, nam je zelo manjkala.

Ha, 'še ena prednost peke z drožmi.

Včeraj sem nekako pozabila dodati sol v testo. Šele, ko je bil danes zjutraj kruh pečen, sem pomislila, da mi v spominu manjka dodajanje soli. Pa tako lep kruhek je nastal! Ampak zanimivo, neslanost se ni niti približno toliko čutila, kot bi se ob klasični peki s kvasom (ja, ja, tudi ta izkušnja je že za menoj ). S kakim bolj slanim namazom je ne bo niti čutiti, brez težav sem pa pojedla tudi nenamazan kos. Ob zelenjavni juhi, ki bo danes za kosilo, se bo predvidoma čisto dobro obnesel. Mešanica tipa 500 in krušne moke pol/pol.

Pri nas imamo lesenega, namiznega. Uporabljamo ga enkrat bolj, drugič manj. Predvsem za mletje rži in ajde, pšenične moke ne, ker polnozrnata pšenična moka pri nas ni v čislih.

juglans napisal/-a: ↑Po Dec 30, 2024 10:41 pm Jah kaj, povem tako kot je.

Se strinjam, res so lepi.

Jah kaj, povem tako kot je.

juglans napisal/-a: ↑Po Dec 30, 2024 9:09 pm... Nakup mlina se je dejansko splačal, ker smo za kakšno desetletje kruha žita zmleli doma sproti in ker smo lahko kar nekaj eksperimentirali z različnimi žiti in "žiti".
Če bi bil bolj za gledati pa je v končni fazi tudi sprejemljivo, saj je tudi lep, iz borovega lesa.

Jao, Juglans!

Pri nas ga imamo, (Urban MK) in je bil dolgo nepogrešljiv ter neprecenljiv kuhinjski pripomoček.

Začelo se je zaradi celiakije, nato pa nadaljevalo in dolgo časa razvijalo v bolj ali manj kreativno raziskovanje peke kruha z nevsakdanjimi mokami (beri okusi, ki so jih take sestavine sproščale)
Mleli smo poleg običajnih žit še riž, proso, amarant, kvinojo, sirek, črno kumino in verjetno še kaj, kar se trenutno ne spomnim.

Med tem smo na denarni vložek že zdavnaj pozabili, se je pa s časom krepila naša afiniteta do razl. okusov v kruhu in tako je običajni "trgovinski" kruh, za nas doma, s časom postajal vse bolj prazen ter pust. V bistvu kar nesprejemljiv. (mišljeno z vsem spoštovanjem)

Trenutno sem v obdobju, ko se pretežno izogibam vseh škrobnih (OH) živil, tako da mlin sameva.

Če strnem zapisano.
Nakup mlina se je dejansko splačal, ker smo za kakšno desetletje kruha žita zmleli doma sproti in ker smo lahko kar nekaj eksperimentirali z različnimi žiti in "žiti".
Če bi bil bolj za gledati pa je v končni fazi tudi sprejemljivo, saj je tudi lep, iz borovega lesa.

Imam nastavek na Bosch MUM, ki ima kovinski mlinski del in, se mi zdi od 1 do 10 debeline mletja. Ne melje koruze, druga žita pa. Za občasno rabo zadovoljna, moko pač preseješ, da ločiš del otrobov.
Prijateljica pa ima pravi namizni mlin in melje redno, zadovoljna. Ima 4 člansko družino.

Ima kdo mlin za žita in si moko sproti melje za kruh? Zanima me kako se to obnese in če se investicija izplača, ker so zelo dragi.

Kefirja za spodbudo nimam. Nameravam začeti s proseno moko (zmletim prosom). Malo se spominjam, da sem to že delala in da traja zelo dolgo, mislim, da kar štiri dni.
Mama mi je pravila, da so delali droži s prosom, vinskim kamnom pa še nečim. A ta informacija se je med mojimi vijugami že izgubila. Pa zamesili so zraven tudi kupljen kvas.