novi.gartlc.si

Napisal/-a **muha** » To Jun 29, 2021 10:36 am

Tale tema je začasno utonila v pozabo, zato jo spet oživljam.

Spodbudila me je uporaba česna kot škropiva. Lani sem česen za česnove kapljice namakala precej dlje, kot je predpisano. Posledično je bila zadeva v zdravstvene namene neuporabna (črvičenje po trebuhu), domnevno so se v podaljšanem času izlužile tudi neželene snovi. Kapljic mi je bilo škoda zavreči, pa sem jih močno razredčila z vodo (1:100/200, na uč, točno ne vem) in s tem poškropila češnjo, ki je imela vse vršičke močno skodrane. Novo rastje po škropljenju ni več prizadeto, torej je izgleda učinkovalo. Very Happy

Poškropila sem tudi eno od trt, ki jo rade napadejo pršice. Začetni napad se (vsaj do danes) ni nadaljeval.

Tukajle je še nekaj nasvetov za namakanje materiala, ki bi ga sicer zavrgli (paradižnikovi zalistniki recimo..).

Napisal/-a **Žlehtnoba** » Če Jul 05, 2018 11:53 pm

Uh ja, razumem. Jagode se ponavadi - sploh, če so večjih gabaritov - zelo rade upognejo čisto do tal. Ampak preganjanje vsiljivcev itak poteka nekako tako, da posuješ po poti njihovega gibanja oziroma neposredno v bližino njihovega bivanjskega prostora. Mislim, da to ne bi smel biti problem, ker se tako ali tako zadeva spere v zemljo - sploh v teh dneh, ko neprestano vlažijo zemljo iz zraka Smile

_________________go with your instinct to live as you want

Napisal/-a **MARIJAV** » Če Jul 05, 2018 11:15 am

Žlehtnoba, zelo zanimivo. In uporabno.
Med jagodami imam precej mravljih naselbin, bi potrosila, pa se malo bojim, da bi pri obiranju jagod nehote poprašenih s čilijem Confused

odkrila novo sladko-ostro kombinacijo...._________________Živeti na podeželju je najlepše!

Napisal/-a **Žlehtnoba** » Če Jul 05, 2018 9:01 am

Opažanja:

- na gredi, rezervirani za čilije, sem spomladi ob sajenju natrosil čilijev nuklearni prah okrog in okrog (bilo je polno mravelj) - zdaj ne duha ne sluha o kakšnem nepridipravu; očitno je rok trajanja oz. delovanja precej dolg;

- akutna rešitev moje težave za čilije v teglcih je bila enaka - čili po zemlji, zvečer nabiranje polžev - le-teh včeraj ni bilo nikjer, videl le enega deževnika, ki pa je ob soju svetilke kaj hitro smuknil v svojo luknjo Smile

- po recepturi s prve strani (hren, čili, meta...) naredil nuklearno brozgo, s katero bom tretiral prav vse lonce, pa da vidimo, kdo si bo še upal laziti čez "polja smrti" Twisted Evil

_________________go with your instinct to live as you want

Napisal/-a **voda** » Po Jul 02, 2018 12:29 pm

še nekaj bom dodala. pri trti malvazije nekoč redno "zdravljene" z kuperblav (še prej z modro galico) je že 15 let prepuščena sama sebi. edino jo obrežem. ni nič bolana in vedno ima nekaj izredno sladkega grozdja. raste prav v koridorju najhujših sunkov burje. lani sem jo obrezala že v decembru in letos je oho polna grozdov. (to je del bivše pergole).

razmišljam, da je poleg pozicije važna utrjenost rastline, katera se lahko sama bori proti bolezni in pravzaprav postane odporna. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

Napisal/-a **voda** » Po Jul 02, 2018 12:07 pm

Figula, ti si res raziskovalka in kot si odkrila je ta kumarin bil rešitev za rastline. razmerja koliko stolčenih vej in koliko vode pa se barba Bepo ne spomni več, a mislim da si pri tem niso belili preveč glave. če je bil namok pregost so ga razredčili in seveda odvisno od bolezni trte - močnejše ali blažje-. ko je barva kot sem napisala enaka barvi raztopljenega bakrovega kuperblava je zadva pripravljena. probala bom z nekaj vejic. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

Napisal/-a **figula** » Po Jul 02, 2018 12:13 am

Bravo voda, to rabimo!!!
Dobre prakse iz časov, ko ni bilo "dobrega življenja" in ni bilo mogoče zapeljati se pred vrata trgovine in kupiti vreče kemikalij.

Berem, da ima jesen tradicijo v zdravilstvu že od Hipokrata naprej Shocked

Listje, mlade vejice in lubje vsebujejo kumarin (coumarins), ki zavira rast bakterij in gliv.

Napisal/-a **Daniel R** » Ne Jul 01, 2018 9:06 pm

Za jesen pa še nisem slišal, da bi ga uporabljali kot škropivo? Mogoče kdo ve kaj naj bi bila aktivna učinkovina?_________________Iščem zanimive sadne vrste...

Napisal/-a **voda** » Ne Jul 01, 2018 12:08 pm

naj še jaz dodam nekaj -o avtohtonem škropljenju-, katero se je nekoč uporabljalo pri špricanju trte (saj drugo ni bilo treba). barba Bepo mi je pravil, da so nekoč trto špricali z jesenom, enako kot so sadili trsje ob drevo jesena. podobno sem videla ob drevesih speljano trto v predmestju Rima pred 45-timi leti (mogoče sem to že pisala). v deževnico so več dni namakali stolčene veje jesena in ko je ta namok dobil barvo za primer kot danes pri kuperblau so precedili in šli prskati. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

Napisal/-a **Andrej Banko** » Ne Jul 01, 2018 11:06 am

Afričani so zvedeli, da imamo v Evropi ribez, maline, jagode in borovnice, pa zato zdaj kar z gumenjaki hitijo čez morje k nam ! bhuahahaha

novi.gartlc.si

Naravna škropiva

Napiši odgovor

Razširi pogled Preglej temo: Naravna škropiva