novi.gartlc.si

uf, imenitno stvar si našel, rukola
Nisem še zasledila (ajoj koliko je tega ) vsekakor vredno nadaljnega študiranja in testiranja.

Nekje sem brala, da so zelo efektivni zmešani pripravki iz aerobnih in anaerobnih postopkov - sem imela v mislih narediti FPE - ampak tale kwas se naredi kar mimogrede.
Se mi na hitro zdi da bi bil lahko kot belo platno za ostale drobnoživke. Moram natančno prebrat, vidim, da se spodaj v komentarjih še tudi marsikaj skriva.
Super

Rukola, bo nekaj na tem, saj so včasih droži za kruh delali z rženo moko. Vsekakor vredno poskusiti._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje

Figula,
si kaj gledala pisanje Valerie_ru
http://forums.gardenweb.com/discussions/1550463/one-of-the-best-resipe-in-organic-gardening

Pogruntala je enostaven in poceni postopek kultiviranja EM. Za osnovo uporablja rženo moko.

Ugotovila je še da za osnovo lahko uporabimo zmlet Riž, Ajdo, Ječmen, Fižol in Grah. Iz fižola ima vonj po jogurtu. Potem ječmen, ajda, riž in grah, ki ima močan vonj graha.

Verjetno je odvisno tudi od pridelave in predelave "žita" .Če je špricano potem bo bolj slabo z MO.

Recept:
1 del moke in 10 delov vode pustimo anaerobno (občasno pretresemo) na toplem 2 dni. Rezultat imenuje KWAS in se uporablja enako kot EM. Tudi vonj ima enak. Sladkorja, melase ni potrebno dodajati, ker je hranilo moka.

Shranjevanje:
Če se hrani anaerobno (brez zraka) drži neomejeno, lahko tudi v zaprti plastenki na okenski polici.

Uporaba:
(npr. 2dcl v kopalno kad in ni obrobe po kopanju, lahko se pije kot močan antioksidant - doda se sladkor, citrus..., za zalivanje in pršenje se redči 1:10, 1:100, 1:1000)

Zelo zanimivo pa mi je njeno razmišljanje:
Rastline s fotosintezo proizvajajo sladkor, ki pa zato pusti na celicah proste radikale. Ti prosti radikali so tisti, ki povzročajo staranje oz. poškodbe.
Škodljivci pa v bistvu niso škodljivci ampak naravni čistilci, ki jih to "propadanje" pritegne k rastlini. Škodljivci v bistvu "vidijo" poškodbe.
Pršenje raslin z antioksidanti (izvlečki rdeče paprike, česna in aloje s pomočjo KWAS) v bistvu vpliva na te proste radikale, in ker prostih radikalov več ni tudi insekti več ne "vidijo". Kot bi jim z odstranitvijo prostih radikalov ugasnil luč. Ob tem pa rastlina tudi ojača in se sama uspešneje brani pred morebitnimi napadi.

.

hja, enostavno je biti mojster - s pravim orodjem

Če ne bi bilo dežja - pa tako kot si že ugotavljal - v romantičnem vzdušju, ko gre sonce dol ali v tišini jutra, predno sonce vstane. Nočna rosa bo pripomogla k lažji distribuciji življenja.

figula je napisal/a: juglans, nimam odgovorov na tvoja vprašanja ... le nasvet, ki je bil "explicitno" poudarjen v KNF = z MO lahko zalivamo tudi med dežjem. Če tebe in škropilnice ne motijo dežne kaplje in še bolj začudeni pogledi sosedov poglej ga: zaliva ko dež pada hahahaha

Seveda imam sosede in seveda se tudi čudijo, ko ropotam po njivah še ponoči, oziroma v nelogičnih terminih za konvencionalno škropljenje.

Konkretno pa ne bi zalival, ker je površin preveč. S pihalnikom je precej ekspresno opravljeno, pa tudi ni potrebno maširati po vsakem kvadratnem metru površine.
Ubral bi torej "na izi" varianto.
Dež? No ja, ... v skrajnem primeru, ... kaj pa če ne bi bilo dežja, kako pa takrat?

juglans, nimam odgovorov na tvoja vprašanja ... le nasvet, ki je bil "explicitno" poudarjen v KNF = z MO lahko zalivamo tudi med dežjem. Če tebe in škropilnice ne motijo dežne kaplje in še bolj začudeni pogledi sosedov poglej ga: zaliva ko dež pada hahahaha

Meni je zuf rekel, naj imam tekočino spravljeno v steklenički v hladilniku. Menda preživijo mikroorganizmi na ta način leto in več.
Jaz sem lani na srečanju dobila brozgo in naredila tekočino. Po skoraj enem letu še vedno lepo diši ._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

Na 1. strani je labia opisal domače kultiviranje EFEKTIVNIH ORGANIZMOV in v zvezi s tem me zanima en detajl.

Ko je postopek končan, pripravek pa precejen mi ni jasno kako postopati s tekočino, ki bi jo želel shraniti za kasneje. Če je to sploh mogoče!
V kakšnih pogojih bo hranjenje sprejemljivo (dostopnost zraka), je potrebno vmes dodati še kaj "hrane" in koliko časa lahko stoji?

Verjetno bom jutri precejal, kasneje, po dežju pa škropil po vrtu in kompostih. Shramba in širša okolica neverjetno lepo dišijo.

Morebiti še to.
Ker mi ne bo zneslo škropiti pred dežjem, ki bi "življenje" spral proti zemlji v zastirko me zanima kako se obnese nanašanje pred večerom v sicer sončnem vremenu? Predvidevam, da organizmom neposredno sončno obsevanje ne odgovarja, ne vem pa koliko se uspejo preko noči "pomakniti" v zastirko ali pa vrhnji sloj zemlje? Kot že rečeno, nanašal bom s Sthilovo škropilnico na prisilni vlek. Upam, da bo tako uredu, ker parcele ne bi zalival s kantico.

Symphony of the Soil - "A Place Full of Life"
Lepo in preprosto razloženo

http://vimeo.com/109195364_________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

juglans, bravo, kako zanimivo branje! Se strinjam s teboj, gibanje in življenje okoli nas in v nas je neskončno raznoliko. Če ujamemo, vidimo in prepoznamo vsake toliko časa kakšen mini mini delček, se lahko do konca čudimo kot otroci.

Koliko ljudi bi reklo, da to plesen vrži stran? Tudi jaz bi še pred 1 letom rekla, da si čuden ko zbiraš plesen.
Plesen je nekaj groznega, MO so nekaj škodljivega, bakterije so nevarne, tista sluz, ki plava v kisu je strupena .... od vseh teh stvari umreš v trenutku - tako gvišno, kot da bi se z golimi rokami dotaknil ostankov, ki se po pomivanju posode naberejo v mrežici nad sifonom umivalnika .

Tako so nas učili in to nam še vedno tlačijo v glave. Probiotika se kupi v trgovini, kjer živi v jogurtu xy proizvajalca ... potem pa pride svizec s čokolado .... probiotika so živi organizmi, ki zaradi postopkov pri xy proizvajalcu nikakor v tistem jogurtu ne morejo preživeti.

OK, dosti čingule bingule. Jaz sem spomladi skušala ujeti MOjčke lucerne. Podobna polomija, samo da je bilo pri meni skoraj vse prazno, pa dež je tudi nagajal. Potem sem pa tukaj:
http://hkpi.webs.com/Indigenous%20Micro-organism(Phil).pdf ... prosim celi naslov kopirajte in prilepite, ker tistega Phila zadaj in pdfja ni sprejelo kot del naslova (muha oprosti, spet eno pravilo, ki ga ne poznam)
prebrala, da si lahko zemljo tudi naberemo in v varnem zavetju domače lope pripravimo IMO tako, da jo posujemo po rižu. Da ni treba zakopavat in upat, da ne bo deževalo in biti v skrbeh, da bo prišel lastnik njive/gozda/travnika mimo in te z vilami nabutal, ker si naredil luknjico v njegovo lastnino.

Jaz sem nabrala trhlo zemljo bod hrastom in dobila belo, rumeno, roza, oranžno življenje. Škoda, da mi takrat še ni padlo na pamet, da bi poslikala . Hrast naj bi bil moč, energija, chi - in vse te barve spodaj pri njegovih koreninah ga sestavijo takšnega

juglans, oprosti, nisem še našla časa, da bi linke skupaj spravila. Za tolažbo in lažje čakanje samo namig, mogoče kasneje sploh ne boš več potreboval mojega materiala - išči: Korean Natural Farming, NKF, Fermented Plant Juice (FPJ), Fermented Friut Juice (FFJ), NF Manual, Beneficial Indigenous Microorganisms, Bionutrients in Natural Farming, ....