novi.gartlc.si

Zelo lepi sta Anka. Všeč mi je tudi, da je vrtnica dobila domače ime. Vsakič, ko nekaj poimenuješ, dobi s tem neke vrste svojo osebnost, oživi, postane skoraj oseba. In to narediš le, ko ti je ta stvar oz. v tvojem primeru vrtnica, res blizu in jo imaš rad. Krasno je to._________________Svojo dušo sem odišavil z vrtnicami. Za vse življenje. (Guillaume Apollinaire)

Na vrtu rasteta dve bengalki. Zima jima ne škoduje, četudi nista zaščiteni. Cecile Brunner Climber je zdaj stara tri leta in bo naslednje leto že prerasla trimetrski lok. Pri naši hiši ji rečemo Cilka in smo ji hvaležni za prečudovit vonj. Žal sem morala lani izkopati in zažgati vse pušpane na vrtu in tudi ograjico pušpanov pred Cilko, zato ji moram poiskati novo družbo. Nekako se tega otepam in še vedno žalujem za pušpani, se mi zdi, da z vrtnicami tvorijo najlepšo možno celoto.
Na prvih dveh fotografijah je Irene Wattis, zadnja je Cilka.

Tema urejena, nadaljujemo od tu dalje. IV_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

Aja, še če imam katero Barnijevo vrtnico. Ja, imam jih nekaj, menda ene štiri, pet sort.
Ravno včeraj sem jih obrezovala in pulila stran rožmarin, ki se je prikradel prav do vrtnic. Posadila sem namreč izmenično vrtnice in nizek, prevesen rožmarin, ki bi moral biti miniaturen, v resnici pa se je izkazal za precej invazivnega saj je prilezel vse do vrtnic. Včeraj sem tudi ugotovila, da se veje ukoreninjajo. Morda so zato Barnijeve vrtnice tako boge in neraščave, v resnici samo par vej sem in tja, ki se na koncu razcepijo v vrh s cvetjem.
To pomlad in predvsem poletje sem se obvezala, da jih bom gnojila in zalivala, o rezultatih pa na jesen.


Citiram: rene:
Garden-ja hvala ti za izčrpen odgovor. Bom ostala kar pri Astronomii, ki jo že imam in je tudi občudovanja vreden grmiček. Sicer jo malo mučim, ker je ne pustim preveč v višino.

Kakšen vršiček povešavega rožmarina pa le pusti Wink Ga že dve leti iščem, pa čisto brez uspeha. Pri meni ne bi prerasel svojih okvirov, ker bi si tako ali tako mogla vedno spravit čez zimo na toplo par potaknjencev.

Citiram: bobolino:
tole je moja prva slika na forumu, nisem prepričana, ali je to Louis XIV ali Francis Dubreuil, kupljen pri Petroviču jeseni 2010. Pocvital je neprenehoma.



Slikico sem našla pri brskanju v arhivu, ker pa je morala vrtnica na začasno lokacijo, ne morem preveriti, katera je. Vsekakor so vse sadike primerno označene, sedaj globoko speče pod smrečjem.

Ehm... se spomniš vsaj vonja? Louis ima izrazit vonj po citronki.
Francisa Dubreuila ne poznam, fotografije sem si ogledala samo na HMF, bi se pa vseeno bolj nagibala k njegovi strani, ker ima Louis še temnejše cvetove, ko odpadejo, so skoraj črni, ki se na robovih malo zavihajo tako da gredo v špico ali pa se vsaj uvihajo.
Se pa cvet premalo vidi, da bi to lahko trdila zagotovo.
Boš povedala spomladi, katera je?

Citiram: bobolino:
seveda bom. Ti dve vrtnici sem imela posajeni skupaj, in definitivno je bil Lojzek temnejši, dišal je močneje in bolj pocvital.

na prepoznavo bom dala še eno slikico, sadika je prav tako petrovičeva, a je bila brez oznake.

Citiram: 1vrtnica:
Bobolino, lepo, da si se ojunačila še s slikami. Zdaj torej obvladaš vse, da lahko nekega dne še predstaviš svoj rožnik.

Citiram: bobolino:
moj rožnik je tabula rasa zaenkrat...in mi že vroče ratuje, ker se marec približuje, jaz pa vsakodnevno spreminjam načrte... _________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

1vrtnica je napisal/a: Garden-ja, kaj naj rečem.. Lahko vam, otrokom morja in sonca! Pri meni je bila danes zjutraj konkretna slana...

Če bi vedela, kako huda suša je bila to poletje in koliko spomladi pravkar posajenih rastlin je spustilo dušo, ne bi vzdihovala nad klimo. Trave si, kakršnokoli poletje je, ne moremo privoščiti.
Kitajsko vrtnico pa lahko daš na sončno gredo pred hišo (razen Luisa XIV in Viridiflore, ki ne prenašata močnega sonca) ali v lonec in uživaš.

Citiram: 1vrtnica:
OK, ne bom več jamrala nad klimo. dežnik

Kadar pa bi me vseeeno prijelo, se bom spomnila na poletne 'travnike' Primorske (primorci pa se lahko na zimsko 'cvetje' Štajerske..).

Še ena kitajska lepotica iz arhiva. Njeno ime je malo nenavadno in predvsem zelo nemško: Unermudliche








Citiram: Jamain:
Naj med kitajkami/bengalkami omenimo seveda še Parson's Pink China ali Old Blush (ali katerokoli od 18 imen, ki jih najdemo na helpmefind. Cveteti začne izjemno zgodaj (če je na ugodni legi, seveda), jeseni pa noče nehati (naša ima še kar nekaj popkov in cvetov, ki so sicer malo bogi, ampak vseeno). Med drugim je ta vrtnica "mama" bourbonk...



In še eno kitajko imam, ki je nočem pozabiti, Louis XIV, kot je nekje zapisala Garden-ja, najbolj črna vrtnica. Vse Black Baccara in podobne zadeve se lahko skrijejo, poleg tega pa še prekrano diši! Ko se razpre, postane sicer temno vinsko rdeča in precej hitro usahne, ampak vseeno...





Cvetijo res praktično neprestano, Old Blush, če je na sončni legi, začne prva in konča zadnja. Cvetovi so relativno majhni, a dišeči. Ta je prav tako zelo odporn,a kot pravi Garden-ja za svojo. Louis XIV pa ni tako strašno odporen in sicer tudi veliko cveti, ampak manj kot Old Blush. Tudi bistveno bolj počasi raste in raje zboli (našega daje malo rja, ampak mogoče je to tudi zaradi delne sence...).
Sicer pa glede na to, da so bengalke/kitajke zaslužne za to, da naše vrtnice sploh ponavljajo, bi bilo nenavadno, da ne bi same ponavljale, ne?




Citiram: Rene:
kaj pa njihova občutljivost na nizke temperature?
Mene predvsem to zadržuje, da nimam nobene. So me sicer zelo srbeli prsti jeseni.


Punce, verjetno ne bo šlo, vam bodo zmrznile. Tako vsaj literatura, iz prakse ne vem, ker sama nimam teh problemov.
Mogoče ob hiši, ob južni steni (ampak ne Louis, ta mora biti v polsenci), čeprav mhm... Petrović ima menda tudi celinsko podnebje bi rekla... lahko pa katera preizkusi kako sadiko pa potem poroča.

Niso pa čisto vse dišeče, številne so brez vonja. Bi rekla da skorajda večina

Citiram: Članica poroča, da je zasledila, da hibridne čajevke, ki naj ne i bile bolj občutljive od bengalk, zasipavajo tudi do 30 cm visko tako da prezimijo.

Ehm, ehm... to pa verjetno ne bo res. Mogoče velja za čajevke, hibridne čajevke, sploh niste zadnjih desetletij, brez težav preživijo celinske zime.
Pa bengalk se skorajda ne obrezuje tako da ne vem, kako jih zasuvajo. Imaš kakšno sliko?

Ampak naj te to ne zavre v želji po preizkušanju.

Citiram: rene:
Tokrat ti bom prepustila preverjanje

Mi je pa padla na misel še ena elegantna rešitev.
Med bengalke prištevajo številne sorte zgolj zaradi njihovega videza in tendence k pocvitanju, hkrati pa drugi avtorji iste sorte dajejo pod poliante. No, te pa znajo biti odporne tudi na nizke temperature.
Mednje spadata tako Perle d'Or kot Cecile Brunner.
Pa spomnim se tudi številnih fotografij Mutabilis z notranjosti Italije, ona bi tudi verjetno preživela.


Citiram: rene:
Garden-ja, zdaj ko omenjamo Mutabilis in ob njej sinonim grma na katerem počivajo metulji, mi je prišlo na misel, da si nekje omenjala enega italijanskega žlahtnitelja, ki je celo linijo poimenoval po metuljih ( nekako takole imam v spominu, pa zdaj ne najdem tega posta ), torej imaš slučajno kakšno njegovo vrtnico ? Mogoče bi bila pa to primerna zamenjava za metuljast grm v celinski Sloveniji. _________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

Takoj po prvem dežju in padcu poletnih temperatur se bengalke odenejo v cvetne popke, ki so vsaj tako številni kot spomladi.

Rosa Chinensis Mutabilis:, ki je dobila svoje ime zaradi spreminjajočih se cvetkov, ki spominjajo na barvne metulje, ki so na svoji poti sedli na grm, da bi si malo spočili. Cvetje se spreminja iz krem barve v rožnato in v temno škrlatno. Grm lahko poljubno obrezujemo in ga, po želji, spremenimo tudi v nižjo vzpenjalko.



Perle d'Or: s svojimi mareličnimi cvetovi.



Sanguinea:, enojen cvet krvavo rdeče barve:



Hermosa: z miniaturnimi polnjenimi cvetovi, ki spominjajo na mini cvet kamelije:



Cramoisi Superieur: s, za bengalko, precej velikimi cvetovi:





Bengalke naravnost obožujem.
To so vrtnice, ki prve poženejo in prve zacvetijo. Takoj ko se poslovi zima, začnejo poganjati prve temno rdeče drobne listke in medtem ko so vse ostale rastline še gole, bengalke žarijo v škrlatno rdeči barvi, posebej takrat, če jih kombiniramo s svetlo zeleno podrastjo. Pri meni so bengalkam do tega poletja delali družbo mlečki, ki so bili odličen kontrast.
Ko iz popkov začnejo poganjati vejice, so le te prava posebnost za vrtnice, tanke in zavite, skorajda lomljene, in tudi te škrlatno rdeče barve.

Vejica Cecile Brunner:


Ko se rdeča začne spreminjati v zeleno, so bangalke spet posebnost vsakega vrta.
Popki cvetov so majhni in zašiljeni, tudi ko se popek začne odpirati, obdrži svojo zašiljeno pokončno držo. Vse moderne vrtnice s klasičnim popkom so svojo obliko podedovale od bengalk.
Cvetje bengalk je včasih brez vonja, včasih pa zelo dišeče.

Bengalke ali kitajske vrtnice (R. Chinensis, ostali sinonimi so še R. Indica, R. Bengalensis) so matere vseh modernih vrtnic in so, zgodovinsko gledano, zadnje antične vrtnice. Ko so konec 18. stoletja začele prihajati v Evropo, so povzročile pravo revolucijo. Evropejci so ponoreli za bengalkami saj so bile prve vrtnice, ki so resnično trajno cvetele od poletja do jeseni. Bengalka Old Blush je mati veliko modernih vrtnic saj so jo križali z vsem, kar je prišlo pod roke. Dedne gene bengalk prepoznamo v vseh modernih vrtnicah v mladem bronasto rdečem listju. Vsaka vrtnica, ki ima kadarkoli v svoji rasni dobi listje v rdeči barvi, nosi gene bengalk.
V svet vrtnic so prinesle tudi rumeno barvo cvetov, ki je do takrat v Evropi niso poznali.

Pozno spomladi in poleti se bengalke nekoliko umaknejo bahavim in ogromnim cvetom galk in damaščank pa tudi burbonk, kasneje pa seveda vsem modernim vrtnicam.
Ampak jesen je spet njihov čas saj je grm spet poln cvetja. Bengalke cvetijo do prvega mraza in če jim poiščemo sončno gredo, kjer bodo v zavetju pred mrzlimi vetrovi, bodo cvetele do prvih zmrzali. V pravem mediteranskem okolju bengalke obdržijo svoje listke vse do novega olistanja in cvetijo preko celega leta.
Preko poletja potrebujejo za cvetenje precej vode in če jih ne zalivamo, jih rada napade bela plesen vendar jo tudi, če je ne zatiramo, zlahka same premagajo. Če jih ne zalivamo, odlično namreč prenašajo sušo, se nekoliko potuhnejo do prvih jesenskih deževij.
Potrebujejo torej sončno in zavetrno mesto, ne sadimo jih tja, kjer rado zmrzuje. Zaradi svoje kompaktne rasti so primerne tudi za sajenje v večje lonce.

Med bengalkami najdemo tudi pravo rožno posebnost, zeleno vrtnico - Rosa Chinensis Viridiflora:



O ja, nemška bengalka za katero pravijo, da neutrudno cveti.
Moja Perle d'Or pa je še vedno polna popkov. Kdo ve, če bodo dočakali cvet.



Pri meni so bengalke najbolj cvetoče vrtnice, cvetijo brez zalivanja in brez gnojenja, špricane so bile samo spomladi in do zdaj so pridelale samo par listkov z oidijem.
In če grem zdaj dol, sem prepričana, da je še kak cvet kje vsaj na Perle d'Or. Neverjetne, res. Tudi odganjanje spomladi.
So pa cvetovi praviloma, ne velja za Louisa XIV, precej neznatni in neurejeni, razkuštrani.

Ja, Barni s kolekcijo Le farfalle. Nekatere od njih tudi večkrat nagrajene. So pa take vrtnice rezultat trendov vzgoje kakih osem let nazaj, ko so kar na lepem postale strašno moderne vrtnice z enojnimi cvetovi s petimi cvetnimi lističi. Meillandov odgovor na ta trend je npr. Astronomia.

Enojne vrtnice so sicer zanimive ampak, po moje, nikoli ne bodo dosegle Mutabilis. Cvetovi Mutabilis resnično spreminjajo barvo tako da so na grmu cvetovi različnih barv, cvetovi modernih vrtnic pa imajo različne barve na enem cvetu.
Se pa cvetovi modernih vrtnic bolj odprejo, praktično so kot bi jih imeli razprostrte na dlani, cvetovi Mutabilis pa so nekoliko ukrivljeni, zaviti. Cvetje modernih je tudi veliko večje, cvetovi pa rastejo v šopkih na grmih, ki so po moderno pretegnjeni.

Tako nekako izgleda preko celega leta grm Mutabilis, če se z njim ne preveč ukvarjamo. Taki so bili tudi grmi, ki sem jih videla v raznih parkih, kjer jih ponavadi sploh ne taknejo:



tule pa je redno dognojevan in negovan:



Mutabilis lahko, če jo prosto pustimo, postane ogromna grmovnica, lahko pa se jo brez skrbi in težav obreže v grm visok manj kot meter.

Tole pa je Barnijeva Tramonto estivo:


(Vir: Rosemania)

In dve sliki tipične rasti:

Liola':



Betty Boop:



Tale sicer ne spada med farfalle, ker je dvojna, ampak način rasti je identičen.

Torej ja, jaz jim zamerim "metličavost".
Če bi jih rada videla v živo, jih Barni vsako leto pripelje na vrtni sejem Horti Tergestini, ki se odvija v Trstu na pomlad.

Iz asortimana starejših enojnih vrtnic pa je zelo cenjena Sally Holmes pa tudi nekatere hibridne muškatke (Cornelia, Penelope, Vanity in ostale Pembertonove "punce" in pa seveda Bentallova Ballerina).

Ballerina:

(Prenos iz arhiva)