Napisal/-a Med_Ica » Če Mar 23, 2023 1:23 am
| muha je napisal/a: |
Par dni nazaj smo se v vaškem klepetu dotaknili tudi pomanjkanja kalija pri paradižniku. Naj bi bilo vzrok zelenim ramenom in belim "žilam" v plodu.
Nekaj o tem:
- znaki na listju
- znaki na plodu - pod člankom o kalciju
Sovaščanka ima ta problem na kar nekaj rastlinah, čeprav je ob sajenju dodajala pepel. Pri meni ga, zaenkrat vsaj, ni opaziti. Gredice za paradižnik dobijo vsako leto zares obilno porcijo pepela. |
Naj še jaz dodam moje izkušnje. Kalij je izredno pomemben tudi za velikosti in količino plodov. Pomanjkanje kalija vodi do prezgodnjega dozorevanja (prvi plod dozori do 10 dni pred deklariranim terminom).
Pri meni je pomanjaknje kalija oziroma nedostopnost le-tega za rastline posledica visokega pH-ja zemlje. Na določenih področjih kraškega terena je zemlja naravno bolj bazična. Če se tega ne zavedamo in ravnamo napačno, se lahko stanje kritično poslabša, kar se je zgodilo pri nas.
Ko sem začel vrtnariti sem opazil vse zgoraj naštete probleme. Analiza zemlje je pokazala visok pH, nizek delež organske snovi in zadostno količino vseh hranil. Slednja zaradi visokega pH-ja niso dostopna rastlinam, zato sem jih začel dodajati foliarno. Predvsem kalij, pa tudi magnezij in ostala mikrohranila.
Kaj je pripeljalo do tega? Nevlaganje organske snovi v zemljo (običajno je sosednji kmet pripeljal nekaj večinima neuležanega gnoja v katerem je bilo tudi polno ličink majskih hroščev) in pa pretiran vnos pepela. Ironično, pepel vsebuje ogromno kalija, ampak izredno močno dviguje pH. Takoj, ko je česen pokazal malo rumenenja konic listov, je dobil porcijo pepela. Zatorej, kot je zapisano v vseh priročnikih za vrtnarjenje, previdno s pepelom. Če samo malo popoprate, je ravno prav.
Rešitev je znižanje pH-ja, kar pa je zelo težko doseči. Dodal sem že veliko žvepla, verjetno bi se dalo še kaj narediti, ampak ker živim 60 km proč, sem se osredotočil le na najnujnejše - rastlinjak. Dodajam večinoma listavko, nekaj preperelega hlevskega gnoja, kljub vsemu pa še foliarno dodajam kalij. Letos bom zemljo gnojil, poleg 200litrov listavke, še z briketi bogatina (kokošji gnoj), ki vsebuje veliko kalija. Če pa kje srečam še kalijev sulfat, pa ga tudi takoj nabašem eno vrečo, še za ostali del vrta, ki ga upravlja tast. muha je napisal/a: Par dni nazaj smo se v vaškem klepetu dotaknili tudi pomanjkanja kalija pri paradižniku. Naj bi bilo vzrok zelenim ramenom in belim "žilam" v plodu.
Nekaj o tem:
- znaki na listju
- znaki na plodu - pod člankom o kalciju
Sovaščanka ima ta problem na kar nekaj rastlinah, čeprav je ob sajenju dodajala pepel. Pri meni ga, zaenkrat vsaj, ni opaziti. Gredice za paradižnik dobijo vsako leto zares obilno porcijo pepela.
Naj še jaz dodam moje izkušnje. Kalij je izredno pomemben tudi za velikosti in količino plodov. Pomanjkanje kalija vodi do prezgodnjega dozorevanja (prvi plod dozori do 10 dni pred deklariranim terminom).
Pri meni je pomanjaknje kalija oziroma nedostopnost le-tega za rastline posledica visokega pH-ja zemlje. Na določenih področjih kraškega terena je zemlja naravno bolj bazična. Če se tega ne zavedamo in ravnamo napačno, se lahko stanje kritično poslabša, kar se je zgodilo pri nas.
Ko sem začel vrtnariti sem opazil vse zgoraj naštete probleme. Analiza zemlje je pokazala visok pH, nizek delež organske snovi in zadostno količino vseh hranil. Slednja zaradi visokega pH-ja niso dostopna rastlinam, zato sem jih začel dodajati foliarno. Predvsem kalij, pa tudi magnezij in ostala mikrohranila.
Kaj je pripeljalo do tega? Nevlaganje organske snovi v zemljo (običajno je sosednji kmet pripeljal nekaj večinima neuležanega gnoja v katerem je bilo tudi polno ličink majskih hroščev) in pa pretiran vnos pepela. Ironično, pepel vsebuje ogromno kalija, ampak izredno močno dviguje pH. Takoj, ko je česen pokazal malo rumenenja konic listov, je dobil porcijo pepela. Zatorej, kot je zapisano v vseh priročnikih za vrtnarjenje, previdno s pepelom. Če samo malo popoprate, je ravno prav.
Rešitev je znižanje pH-ja, kar pa je zelo težko doseči. Dodal sem že veliko žvepla, verjetno bi se dalo še kaj narediti, ampak ker živim 60 km proč, sem se osredotočil le na najnujnejše - rastlinjak. Dodajam večinoma listavko, nekaj preperelega hlevskega gnoja, kljub vsemu pa še foliarno dodajam kalij. Letos bom zemljo gnojil, poleg 200litrov listavke, še z briketi bogatina (kokošji gnoj), ki vsebuje veliko kalija. Če pa kje srečam še kalijev sulfat, pa ga tudi takoj nabašem eno vrečo, še za ostali del vrta, ki ga upravlja tast.