Napisal/-a juglans » To Avg 18, 2015 10:30 am
@Sanjarka Ana, me veseli za pehtran. Tudi mi smo ga uspeli nekaj napraviti. Se mi je pa ob branju tvojega komentarja utrnila misel - vprašanje - kako bi izpadel ferment kakšnega citronskega timijana. Hm, hm.
@figula, dejansko postavljaš vprašanje, ki je več kot le na mestu.
Verjetno tu igra vlogo več dejavnikov, vse pa se vrti okoli našega nepoznavanja ali bolje rečeno, okoli nezmožnosti našega videnja, beri otipanja, kdo in kaj vse se v takšnih fermentih razvija pod različnimi pogoji. Namreč, slednje nato uporabljamo na način, ki se nas najbolj dotika. Zaužijemo ga v večjih količinah kot hrano, neznano pa deluje strašljivo.
Če pomislim na davnoživeče korejce, ki so imeli sredi vasi, na prostem vkopane velikanske glinene posode v katerih so delali fermentirana živila vključno z ribami in iz katerih so zajemali prav vsi vaščani, potem ...
Potem meni to deluje, kot da smo sedaj že "GSO" ljudje, ki brez steriliziranega, obsevanega, podhlajenega enostavno nismo zmožni preživeti. Tu se navezujem na prej omenjene korejce, ki so preživeli, da ne rečem bili zdravi. Seveda, verjetno je bila med njimi tudi takrat kakšna izjema.
Kar želim izpostaviti je naša odmaknjenost od takšnega načina pripravljanja hrane in nato strahu ter nezaupanja ob "reakcijah" organizma, ki sedaj niso več naravne. (vetrovi, občasno črvičenje ali bognedaj kratkotrajna driska)
Kakorkoli že, osebno mislim, da bi fermentirana živila lahko nekaj časa odstala tudi na nekoliko višji temperaturi. Ne pa neskončno dolgo in vedno enako. Potrebno bi bilo nekaj spremljanja in za kanec občutka ali intuitivne presoje.
Recimo kislo zelje se eno leto naredi lepo in brez težav stoji, naslednje leto pa ne. Pač naravna nihanja.
Zagotovo pa so rastlinski fermenti veliko bolj stabilizirani zaradi obilice sladkorja.
@Sanjarka Ana, me veseli za pehtran. Tudi mi smo ga uspeli nekaj napraviti. Se mi je pa ob branju tvojega komentarja utrnila misel - vprašanje - kako bi izpadel ferment kakšnega citronskega timijana. Hm, hm.
@figula, dejansko postavljaš vprašanje, ki je več kot le na mestu.
Verjetno tu igra vlogo več dejavnikov, vse pa se vrti okoli našega nepoznavanja ali bolje rečeno, okoli nezmožnosti našega videnja, beri otipanja, kdo in kaj vse se v takšnih fermentih razvija pod različnimi pogoji. Namreč, slednje nato uporabljamo na način, ki se nas najbolj dotika. Zaužijemo ga v večjih količinah kot hrano, neznano pa deluje strašljivo.
Če pomislim na davnoživeče korejce, ki so imeli sredi vasi, na prostem vkopane velikanske glinene posode v katerih so delali fermentirana živila vključno z ribami in iz katerih so zajemali prav vsi vaščani, potem ...
Potem meni to deluje, kot da smo sedaj že "GSO" ljudje, ki brez steriliziranega, obsevanega, podhlajenega enostavno nismo zmožni preživeti. Tu se navezujem na prej omenjene korejce, ki so preživeli, da ne rečem bili zdravi. Seveda, verjetno je bila med njimi tudi takrat kakšna izjema.
Kar želim izpostaviti je naša odmaknjenost od takšnega načina pripravljanja hrane in nato strahu ter nezaupanja ob "reakcijah" organizma, ki sedaj niso več naravne. (vetrovi, občasno črvičenje ali bognedaj kratkotrajna driska)
Kakorkoli že, osebno mislim, da bi fermentirana živila lahko nekaj časa odstala tudi na nekoliko višji temperaturi. Ne pa neskončno dolgo in vedno enako. Potrebno bi bilo nekaj spremljanja in za kanec občutka ali intuitivne presoje.
Recimo kislo zelje se eno leto naredi lepo in brez težav stoji, naslednje leto pa ne. Pač naravna nihanja.
Zagotovo pa so rastlinski fermenti veliko bolj stabilizirani zaradi obilice sladkorja.