Napisal/-a juglans » Po Mar 20, 2017 9:43 am
Ja takšen valjar sem imel v mislih, ko sem razmišljal kako lahko improviziram z materialom, ki je v tistem momentu pri rokah. Tudi vem, da bi moral počakati na klasenje, ampak pri nas je pričetek setve v maju (druga polovica sploh) lahko že na meji smiselnega. Saj delo ostane enako, samo rezultat je lahko precej vprašljiv. Se bojim, da bo letošnja sezona že ena od takšnih. Skratka, valjar mora biti dovolj težak, da resnično pretisne stebla, tu pa se pojavlja druga tegobica, (vsaj pri meni) ko greš nato na takšno površino ročno obdelovati. Druga pesem je še nadaljevanje s stroji.
No, kakorkoli že, pri meni je trenutno v procesu "brez prekopavanja" le ena njiva, ostalo pa je na klasiki. Na izbranki raje uporabljam zastirko kompostiraneg amateriala. Trenutno mi ta varianta bolj ogovarja, ker se v tem primeru vseeno dogaja več mikro-makro biološke aktivnosti in je zemlja za odtenek voljnejša. V osnovi imam težko zemljo in je vsak detajl v pozitivi opazen.
Veliko težavo mi za enkrat predstavljajo poletni pleveli, termofilni pra...ci jim pravim. V vročini jim zadostujeta že dva listka za cvetenje, pulijo se pa ne, ker je zemlja kljub zastiranju dovolj suha, da postane trda. Že itak bi rabil kakšno pomoč iz kitajske, pa še bolj natančni so. (če nisem nekje bral o kitajcih ... ?)
Do sedaj se je za to nalogo najbolje izkazala gosta setev ajde. (po krompirju, fižolu, česnu, čebuli ...) , ki sem jo lani potem celo uspel pobrati sredi novembra, jo malenkost dosušiti nato pa sem jo decembra omlatil, cca40kg čistega semena je bil zaključek in slama za zastiranje česna. Fino.
Ja takšen valjar sem imel v mislih, ko sem razmišljal kako lahko improviziram z materialom, ki je v tistem momentu pri rokah. Tudi vem, da bi moral počakati na klasenje, ampak pri nas je pričetek setve v maju (druga polovica sploh) lahko že na meji smiselnega. Saj delo ostane enako, samo rezultat je lahko precej vprašljiv. Se bojim, da bo letošnja sezona že ena od takšnih. Skratka, valjar mora biti dovolj težak, da resnično pretisne stebla, tu pa se pojavlja druga tegobica, (vsaj pri meni) ko greš nato na takšno površino ročno obdelovati. Druga pesem je še nadaljevanje s stroji.
No, kakorkoli že, pri meni je trenutno v procesu "brez prekopavanja" le ena njiva, ostalo pa je na klasiki. Na izbranki raje uporabljam zastirko kompostiraneg amateriala. Trenutno mi ta varianta bolj ogovarja, ker se v tem primeru vseeno dogaja več mikro-makro biološke aktivnosti in je zemlja za odtenek voljnejša. V osnovi imam težko zemljo in je vsak detajl v pozitivi opazen.
Veliko težavo mi za enkrat predstavljajo poletni pleveli, termofilni pra...ci jim pravim. V vročini jim zadostujeta že dva listka za cvetenje, pulijo se pa ne, ker je zemlja kljub zastiranju dovolj suha, da postane trda. Že itak bi rabil kakšno pomoč iz kitajske, pa še bolj natančni so. (če nisem nekje bral o kitajcih ... ?)
Do sedaj se je za to nalogo najbolje izkazala gosta setev ajde. (po krompirju, fižolu, česnu, čebuli ...) , ki sem jo lani potem celo uspel pobrati sredi novembra, jo malenkost dosušiti nato pa sem jo decembra omlatil, cca40kg čistega semena je bil zaključek in slama za zastiranje česna. Fino.