novi.gartlc.si

Pri znižanju za eno enoto sem seveda mislil na znižanje iz 8 na 7. Kar pa se tiče koncentracije oksonijevih ionov, pa sem kar nekaj kemika po izobrazi, tako da vem za kaj gre
In če se še tako hudo sliši 10-krat manj bazično, je voda s pH 8 prav tako pitna kot voda s pH 7. Če nekatri mikroorganizmi ne bodo preživeli, se bodo pač namnožili drugi, ki jim nevtralno okolje bolj ustreza. Tako da v tem ne vidim problema.

In dejansko bom delal postopoma. V prvem tretiranju, nekaj tednov pred sejanjem, imam namen uporabiti le 1/3 "predpisanega" odmerka amonsulfata. Nato sledi test pH-ja, ter nato dodajanje šote in gozdnega humusa ob rahlanju zemlje pred setvijo. Kakšen teden ali dva kasneje ponovno test pH-ja. Te teste bom delal sam, saj imam vse potrebne rekvizite in znanje.

@metuljc, kakšne ukrepe bi ti izvedla, da bi bilo bolj zanesljivo? Bi uporabila kakšne rastline, ki bi vplivale na zemljo?
Analizo mi je naredila ustrezna institucija, nažalost pa me ni plačala za delanje reklame Imajo pa tako ime, da je prvi zadetek v googlu zagotovljen Svetovali so mi povečanje organskega dela in tretiranje z žveplom.

@ferdo36, zakaj priporočaš, da naj ne sadim vsaj kakšo leto? Gre namreč za zelenjavni vrt ob hiši, tako da praha ne pride v poštev.

S tem problemom se veliko ukvarjamo borovničarji vendar pri pH nad 5.
Mislim,da razmišljaš pravilno,vendar pri tako drastičnem ukrepanju vsaj leto ali dve ne smeš saditi.Olkarji pri zelo visokem pH gnojijo z amonsulfatom večkrat letno po 150-200 kg/ha.To ponavljajo več let.
To je cca 2-3 dag/m2.To opravi zgodaj spomladi,vsaj 3 tedne pred sajenjem,vendar ne na zmrznjeno zemljo._________________Narava vse povrne!

Kaj ti pomeni "znižanje pH za eno enoto"? Od pH 8 na pH7? To je desetkratnik, kar pomeni, da bo prst zdaj 10x manj bazična. Po mojem mnenju je to preveč drastičen ukrep, ki ga večina mikroorganizmov ne bo prenesla, če se bo zgodil v enem koraku.
Moje načelo bi bilo "počasi,. pa zanesljivo".
Mimogrede, so ti analizo naredili v strokovni instituciji? Če ja, so ti najbrž tudi svetovali, kako naj ukrepaš, sicer bi se jaz na tvojem mestu obrnila na strokovnjake na ali Kmetijskem inštitutu ali na kateri od obeh fakultet ali na ljubljanski Katedri za pedologijo Oddelka za agronomijo BF ali na Katedro za kemijo, agrokemijo in pedologijo Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede UM.

Po vseh težavah, ki sem jih opazil praktično na vseh rastlinah na vrtu, sem naredil analizo zemlje. Ta je pokazala, da je problem v previsokem pH-ju, ki znaša 8. Rezultat v bistvo niti ni tako nepričakovan, saj je v tem delu v naravi pričakovati pH okoli 7,2. Visok pH zmanjšuje dostopnost pomembnih hranil, kot sta fosfor in kalij (le-teh je po analizi zelo veliko), kot tudi mnogih mikroelementov.

Težave so se pojavile na plodovkah (paprika, paradižnik, tudi kumare in bučke), ki jim je primanjkovalo kalcija (gnitje muh), kalija (majhni plodovi) in fosforja (odpadanje cvetov). Na solatnicah je bilo opazno rjavenje konic listov, kar nakazuje pomanjkanje kalcija, ter majhna velikost glav - pomanjkanje fosforja. Pri brokoliju in cvetači se glavna roža sploh ni razvila - pomanjkanje bora. Do pomanjkanja kalcija pride, ker je kalcij v obliki karbonata slabo dostopen za rastline.

Sedaj študiram, kako znižati pH zemlje vsaj za eno enoto. Nekaj variant je možnih, vendar ima vsaka kakšno omejitev. Zato bom poskusil kombinirati več ukrepov. To pa tudi zato, ker lahko s prevelikim odmerkom dodatno poslabšamo situacijo.

Ukrepi:
1. dodajanje šote: šota je kisla (pH 3,5-4,5) slabo razgrajena organska snov, ki dobro veže vodo. Ker je analiza pokazala tudi nizko vsebnost organske snovi (1,2 %), bom na ta način izboljšal tudi ta parameter. Je pa to kar draga varianta. Računam, da bi na 100 m2 dodal 1-1,5 m3 šote. To bi teoretično pomenilo, da bi dodal 5% organske snovi v zgornjo plast zemlje (20 cm). (Če se nisem kje uštel )
2. dodajanje amonijevega sulfata: deluje hitro, vendar s tem dodamo tudi dušik, ki ga imam rahlo nad optimalnim območjem, zato drugih gnojil ne bom uporabljal. Odmerka še nisem določil, bom pa doziral večkrat v manjših količinah.
3. po potrebi bom dodal še žveplo, ki rastlinam ne škoduje. Najbolje ga je dodati v toplo zemljo, ko ga bakterije lahko pretvorijo v močno kislo žvepleno kislino. Odmerek bi bil nekako 4 kg za 100 m2, kar naj bi zadostovalo za znižanje pH-ja za 1 enoto. Vendar je učinek lahko ničen, če je v zemlji veliko karbonata (CaCO3), kar pa je zelo verjetno.

pH zemlje bom med letom večkrat preveril, da bom lahko ocenil učinek. Za povečanje organske snovi bi lahko uporabil tudi kompost, vendar je kompost pri hiši "kontaminiran" s pepelom, ki je za moj vrt sovražnik. Tako bom celoten kompost odpeljal v gozd, nazaj pa pripeljal humus iz gozda, ki je kisel.
Rezultate bom objavil v tej temi, da bodo mogoče še komu prišli prav.

(Prenos iz arhiva)