novi.gartlc.si

Po uporabi "kemije" pri kmetovanju si načini kmetovanja sledijo takole:
konvencionalno (dovoljeno vse, kar ni prepovedano), integrirano (omejitve pri uporabi raznih fitofarmacevtskih sredstev. Tako kmetovanje je obvezno na vodovarstevnih območjih, se mi zdi), ekološko (še vedno so dovoljena določena (prilagojena) FFS in , bio dinamično kmetovanje (izdelki imajo oznako Demeter), pri katerem se kmetuje na poseben način. Za zaščito in nego zemlje, rastlin in živali pa se uporabljajo naravni pripravki. Ne drži, da se ne da kmetovati na naraven način, kar dokazujejo kmetijska gospodarstva (predvsem v Nemčiji), ki na bio dinamičen način uspešno kmetujejo že 50let in več. Seveda pa se o bio dinamičnem načinu kmetovanja ne govori veliko, ker ni zanimivo za industrijsko naravnano družbo, ker ne potrebuje kopico izdelkov s katerimi kemična industrija nenehno bombandira kmete. Kar poglejte si eno nedeljo oddajo Ljudje in zemlja - koliko reklam za razne čudežne strupe je v tem terminu zbranih na kupu... Človek je že ob gledanju reklam malo zastrupljen._________________naredimo svet lepši

In, ker lopovov ne bo manjkalo, je pač treba najti zaupanja vredne pridelovalce. Zaradi nekaj lopovov ne bomo metali v ta koš vseh, a ne?

ferdo36 je napisal/a: .Za zaščito pred zadnjo pozebo sem uporabil
izvleček baldrijana in pozebe ni bilo,čeprav je bilo -3 st.C,cvetenje pa je
bilo na višku.(Samo primer!)


Ravno na takole potrditev učinkovitosti baldrijanovega pripravka v praksi sem čakala!

Ferdo36, hvala. Takoj jo bom prilepila še v ustrezno temo, da si še kdo za jesen in naslednjo pomlad te dni pripravi preparat.

Pisec zgornje trditve je strokovno popolnoma nepismen.Integrirana pridelava se od konvencionalne razlikuje v tem,da je kontrolirana,redno se jemljejo vzorci na ostanke in FFS lahko uporabiš šele takrat,ko je
zičrpano biotično varstvo.Tudi v IP uporabljamo kis kot herbicid,neem kot
insekticid in čaje kot fungicide.Za zaščito pred zadnjo pozebo sem uporabil
izvleček baldrijana in pozebe ni bilo,čeprav je bilo -3 st.C,cvetenje pa je
bilo na višku.(Samo primer!)
Marija sama veš,da je z biotičnimi sredstvi škropiti tudi trikrat več kot s
FFS.Npr.koprive proti ušem.
Kot zadnje pa je dejstvo,da so v EU prepovedana vsa sredstva 1. in 2. skupine strupenosti
Še eno dejstvo:za uspešno pridelavo je potrebno mnogo znanja,ker bližnjic ni več!S takimi splošnimi trditvami pa avtor kaže popolno neznanje!_________________Narava vse povrne!

Članek je zmazek, kar se hitro vidi. Dvomim, da za trditvijo, da so fungricidi bolj rakotvorni od herbicidov in insekticidov, stoji sploh kaka študija (vira niso navedli). Prav tako dvomim, da avtor sploh razume, katere organizme zatirajo fungricidi in katere insekticidi.
Žuželke so nam po konstrukciji precej bolj podobne od gliv, zato mislim, da tisto kar ubije žuželko bolj škodi človeku kot tisto, kar upočasni glivo.
Veliko škropljenj pomeni tudi, da so sredstva veliko blažja kot nekoč in imajo kratkotrajni vpliv na škodljive organizme. Ampak kako bi to pisec takega članka razumel, če pa zna bolj ali manj samo šteti do 20.

Zelo bi nas moralo skrbeti. Sem se skoraj 4 desetletja vozila v službo mimo zadružnega sadovnjaka in mi je znana pogostost jutranje "megle" nad nasadom. Podobno je tako in tako pri vsej pridelavi na veliko. Potem naj mali pridelovalci za lastno oskrbo ne imejmo slabe vesti, če v celi sezoni z enkratnim škropljenjem rešujemo npr. paradižnike pred avgustovsko plesnijo.

Zoni, tudi meni je v oči padel stavek, kako bi naj bili fungicidi bolj škodljivi od herbicidov in insekticidov???? Škodljivo je sicer vse, vendar fungicid in insekticid sta namenjena ubijanju, fungicid pa zdravljenju -tu je predvsem vprašljiva pogostost in koncentracija._________________Živeti na podeželju je najlepše!

Zanimiv članek. http://www.zazdravje.net/razkrivamo.asp?art=796

Saj, ne da mi dejstvami niso tuja, je pa vseeno zanimivo imeti številke pred očmi. Kot bi rekel, slutnja dobiva malce bolj oprijemljivo podobo.

........ ter nato dogajanje na raznoraznih, bolj ali manj domačinskih tržnicah z, recimo temu relativno ekstenzivno pridelanimi kmetijskimi pridelki, kjer je velikokrat edino cenovno merilo primerjava s cenami iz trgovskih centrov.

Kruto je opazovati nemočne prodajalce s komentarji: "Ni toliko škropljeno!" , ter nato na drugi strani odzivanja razvrednotenega in v preživetveno agonijo potisnjenega potrošnika z edinim merilom sprejemljivosti v valuti golega preživetja.

Pred časom sem bil na nekam posvetu med birokracijo, znanostjo in javnostjo na temo GSO. Menda bi naj to soočenje razjasnilo kaj je dobro za državo na ravni zakonodaje.
Človeku se obrača želodec kaj počne stroka. (nekateri predstavniki titulirani z dr, znanstvenik ipd.)

OMG = OMB !

(Prenos iz arhiva)