novi.gartlc.si

Poročilo z gredice z živo zastirko za brstični ohrovt, dne 02.07.2016.


izredno stanje




čas, da se živa zastirka spet poreže


pletje neposredno ob rastlini


ostalo rastlinje se poreže in pusti kot zastirka; dodatno zastiranje neposredno ob sadiki z enim prgiščem nezrelega komposta

Ohoj, zuf! Tukaj sem. Se toliko dogaja...
Morda bo imela ravno koruza največ problemov, ne mara preveč ostalih rastlin ob sebi, vsaj dokler je majhna potem ni več tak problem.

Tale nihajna motika res zgleda zakon, bom tudi sama nabavila.

Orhy, sta si tako metlika kot loboda precej podobni, spadata obe med metlikovke. Vrtna loboda je gojena (Atriplex hortensis), potem je tu rada še navadna ali šibasta loboda (Atriplex patula), z ožjimi listi in pa bela metlika (Chenopodium album). Prav vse so užitne in dobre. Morda je vseeno vrtna najokusnejša.

Aye-Aye je napisal/a: Super zuf. Kako velika je že koruza pa sončnice? Všeč mi je. A strgalo, ki ga uporabljaš je nekaj takega

Živijo! Pogrešal sem te.
Sončnice so visoke do mojega pasu, koruza pa je v tej bujni gošči dokaj nevidna, sicer velika 40-50 cm.
Najbolje so se znašle sončnice, facelija, oves, boreč, ognjič, na začtku je prevladovala solata in ognjič.
Bo še zanimivo spremljati, bom pustil vse, da dozori.
Šele drugo leto bom tukaj sejal in sadil zelenjavo in sicer večinoma krompir.

Strgalo? Malo napačno poimeujem iz navade. Imam takšnega kot v tvojem linku, sicer ne od fiskarsa...
Letos sem kupil nihajno motiko, točno tole - http://nihajnamotika.si/ Niti malo mi ni žal!
Prekaša strgalo po celi črti.
Nihalo pri nihajni je res super, pozna se tudi kvaliteta izdelka, robustnost, ostrina itd. Vščeč mi je tudi širina, ki je pri nihajni ožja in je primerna za delo med zelenjavo.
Pri strgalu to ni možno.

Metlika je slovensko ime za rod Chenopodium, loboda je ime za rod Atriplex.

Pri nas rečejo tej rastlini laški plevel, ker je menda prišel v naše kraje potem, ko so ta del Slovenije zasedli Italijani.
Aye-Aye , jaz pa sem mislila, da se to imenuje Loboda_________________

Super zuf. Kako velika je že koruza pa sončnice? Všeč mi je. A strgalo, ki ga uporabljaš je nekaj takega

zuf je napisal/a: A vam se plevel tudi sam zaseje?!
Nekateri pleveli so mi kar v redu, če se sami zasejejo, nekaterih pa je kar težko znebit. Ravno včeraj sem lepo obdelala gredo s paradižniki, polna je bila bele metlike, toliko da smo imeli odlično metlično špinačo za kosilo, mi je še bolj všeč ko špinača, nekako bolj osvežilna, sočna je.

Pogumni ste zuf, .... priznam.

Te pa lepo prosim, če ti ne bo v preveliko breme, da tekom sezone ob pomembnejših fazah razvoja kulture še malo podokumentiraš in objaviš.

Živijo.

Tole letos kar dobro ratuje.



V ospredju, na desni strani črnega filca, raste rdeča kolerabica.
V ozadju zelje.
Gredo smo pripravili s pomočjo žive zastirke -> mešanica semen solate, redkvic, ognjiča in seveda plevela, ki se sam zaseje. A vam se plevel tudi sam zaseje?!
Mešanico smo sejali v aprilu, kolerabice in zelje pa smo naflancali maja v lepo zeleno gredo.
Potem smo pleti/nabirali v bližini sadik.
Pred kratkim smo del s kolerabicami opleli (odstranili biomaso, pustlili zemljo golo), v ozadju med zeljem pa s strgalom popleli in pustili kot zastirko (je kar dosti materiala, predvsem zaradi solate in ognjiča).
Danes smo zelje še dodatno zastrli z mešanico volne in komposta.



Slika zgoraj prikazuje del vrta, ki smo ga v aprilu zasejali s še bolj bogato mešanico semen. Ognjič, facelija, raznorazna semena enoletnih cvetlih, koruza, oves, solata, ajda, sončnice itd...

Ko je bil čas, da se posadi brstični ohrovt je bila mešanica približno 10-20 cm visoka.
Po sredini grede (širina 75 cm) sem s strgalom naredil čistino in posadil brstični ohrovt.
Do zdaj sem mešanico semen na tej gredici b. ohrovta dvakrat porezal in pustil kot zastirko.

Očitno mu dobro dene in lepo raste.





Na desni strani grede vidite nedotaknjeno mešanico. Čudovit ekosistem!
Potko na levi strani grede negujem s strgalom (3x do zdaj).

No, zadnja vprašanja čakajo na odgovor že nekaj časa, ampak letos doslej itak še ni bilo prave suše.
Moje mnenje je tako: Vse žive rastline potrebujejo seveda več ali manj vode, ki jo oddajajo skozi listje. Ko je začne zmanjkovati vode, so vmesne kulture med glavnimi posevki (sadikami) lahko preveliki porabniki vode zaradi svoje požrešnosti. V takem slučaju je morda bolj smiselna uporaba zastirke (zlasti na sušnih, peščenih ali plitvih tleh). Zastirke ohranjajo v zemlji razpoložljivo vlago in preprečujejo izhlapevanje iz zemlje, zastirka sama pa itak ni porabnik vode.

Jožica_________________Trajnice Golob Klančič, naravi prijazno vrtnarjenje

Bicikel je napisal/a: Koliko pa taka živa zastirka vpliva na količino vlage v tleh? Ima kdo kaj izkušenj na takih tleh?
To tudi mene močno zanima, ker imam na enem vrtu točno tako zemljo.
Izkušeni, z besedo na dan!_________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje