novi.gartlc.si

Ja, dve ali celo tri leta traja (pri meni), da iz ogromnega kupa dobim uporaben kompost, ker se premetavanja težkega kupa gnoja pač ne grem, saj tega ne zmorem. Ker pa vsako leto dobim eno prikolico, je skompostiran kup vedno na voljo._________________Živeti na podeželju je najlepše!

Juglans, jaz kup sena, ki ga vsako pomlad dobim od soseda, potlačim, namočim, naredim par lukenj, v katere nasujem nekaj zemlje in gnoja ter posadim notri buče. Odlično uspevajo, vmes seveda zalivam, kup se na koncu zelo sesede, seno z vrha jeseni porabim za zastirko. Spomladi je pa spodaj že čisto dober kompost, zgoraj pa ne. Samo semen se na ta način ne uniči in to kar dobro čutim potem vso sezono ._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

Kompostiranje sena je skoraj Sizifovo delo, je pa resnica, da se naredi lep = dober kompost.

Prva težava, ki sem jo imel je bilo navlaževanje. Prvo leto je kup v resnici ostal dobesedno suh, naslednje leto sem z vodo skoraj pretiraval, pa je kljub temu v notranjosti ostalo kar precej velikih mest, ki so bila suha.
Razmišljam, da bi se dela moral lotiti v zgodnje spomladanskem času, seno razgrniti po tleh in ga z vodo nekajkrat navlažiti (najbolje bi bil kakšen konkretnejši dež, ampak ....) nato pa material tudi takoj zložiti v kup. Delo v poletnem času pušča premalo časa, saj se material zelo hitro suši. (tu mislim na večje količine, ko ne moreš vsega izvesti v enem dnevu)

Druga težava je "senena" vlaknavost, ali kako bi to napisal, ki pride do izraza ob premetavanju v še nerazpadlem stanju. Na kratko je to kriza božja, sploh, če je seno iz "lepe" ali "velike" trave.
Absolutno je to trening za jekleno voljo, ... pa močne roke tudi.

Jaz na koncu stvari nisem več premetaval, ampak sem kup pustil kar pri miru eno leto. Boh pomagaj, nekaj "koristi" je izpuhtelo.
Celo sem teoretiziral, kako bi si nabavil nekakšno strojno mehanizacijo v olajšanje pri delu, ampak sem preveč dinamične življenske poti in je stvar trenutno zdrsnila nekam globoko na prioritetni lestvici.

Glede "vročine" pa. Kup sem prekril s črno folijo in ga na tleh tudi obtežil za čimmanjše zračenje.
Rezultat je bil zmerno kaljenje travniškega rastlinja na njivi.
Predstavljam si, da je vroče kompostiranje v večjih količinah težko izvesti v nekakšni poplni izvedbi in verjetno iz tu izvira tisto nepoškodovano seme, ki kali.

Na kratko bi izkušnjo in rezultat označil z grenko-sladko oceno.

Ja, kakšni dve leti traja, da iz gnoja nastane lep, prhek, skoraj dišeč kompost.
Jaz sem septembra 2015 dobil manjšo prikolixo gnoja za sajenje sadnega drevja. Kar je ostalo, sem pokril s polivinilom.
Lansko leto poleti je bil potem pa že res super. Sta kar potrebni dve zimi ...

Marijav, a dve leti traja, da se skompostira? In ga nič ne premetavate? Jaz iščem način, da bi imela kompost iz gnoja (brez obračanja) čez eno leto ._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

zuf, mogoče ti to, kar delam jaz pomaga pri kompostiranju kupa gnoja. Meni sosed vsako leto pripelje prikolico gnoja in jo strese na velik kup. Potem pa ta kup celo leto oblagamo z odkosom trate, ko pokosimo s kosilnico, trava pa se zbira v košu. Imamo kar veliko vsakokratne košnje, tako da je vsakokratna plast preko celega gnoja tanka in se zato gor posuši in ne plesni. Pa tudi deževje gnoja nič ne spere. Po dveh letih je ta gnoj oz. črn kompost (seveda notri delajo tudi deževniki) krasen za uporabo na njivi._________________Živeti na podeželju je najlepše!

Zdravo copatka.

Tudi jaz sem mislil na vas v soboto. Se vidimo kdaj drugič.

Takole se bom letos jaz lotil.
Mogoče ti bo v pomoč.

1. Seno bom skompostiral posebej.
Seno se samo po sebi zelo lepo skompostira, le stalno mora biti vlažen.
Seno je trenutno še v seniku, popolnoma suh.
Upam, da mi čimprej rata iz njega narediti kompostni kup.
Pri delanju kupa bom vsake toliko dodal čisto malo gnoja in zelene snovi ala koprive, gabez ipd. To ni nujno, ampak, če že imam na voljo...
Pa zelo dobro bom namočil seno, ko bom delal kup.
Kup se bo zelo hitro posedel in postal nezračen, zato se pospešeno kompostiranje ustavi.
Da bo do jeseni celoten kup spremenjen v zrel kompost, ga bom do jeseni moral vsaj trikrat premetal.

2. Gnoj tudi posebej.
Letos sem ga pokril s črno folijo, da ga ne spira.
Z malo grenkim priokusom seveda, zaradi plastike.
Tukaj moram za prihodnost še malo premisliti, kako preprečiti spiranje, ki je največji problem.
Če je pokrit se tudi vrhnja plast zelo lepo kompostira.
Namen je, da jo vsake toliko postrgam in shranim na posebnem kupu.
EM je pri kupu gnoja zelo dobrodošel, saj notranjost zelo hitro preide v fermentacijo.

3. Listavka.
Kup listja, tudi pokrito in stalna vlažnost, brez potrebe po premetavanju.

---

Nič od zgoraj naštetega ni 18-dnevno vroče kompostiranje.
Bistveno načelo vročega komostiranja je pogosto zračenje in štart z zelo finim zdrobljenim materialom.
In pa seveda ustrezno razmerje.
Zato mi listja v kombinaciji z gnojem ni nikoli ratalo tako hitro skompostirati.
Bi ga moral prej scefrati.
Poleg tega je listje material, s katerim imajo bakterije veliko težav.

Seno po drugi strani je odličen material za vroče kompostiranje.
Že sam po sebi ima odlično razmerje za kompostiranje in ni potrebno dodajanje dušičnega materiala.
Je pa potrebno, da je v štartu čim bolj fin in da se redno zrači.
Tako lahko iz sena zelo hitro naredimo kompost.

Malo daljše seno in neredno zračenje je pač kompromis in gre bolj za počasno, hladno kompostiranje._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/

Zuf, filmčka od Geoffa Lawtona na tvojem linku na žalost ni več mogoče pogledati . Mogoče ga bom našla kje drugje.

Kako pa narediš, če kupa ne moreš obračati in imaš precej več kot 18 dni časa? Imam namreč ene 3 kubike govejega gnoja, ki bi ga rada skompostirala. Zmešati/prekriti sem ga mislila s senom, nekaj komposta, nekaj EM ... in ga porabiti kot zastirko jeseni ali drugo pomlad, odvisno od zrelosti. Ga pokrijem s črnim polivinilom, senom, kartonom? Kaj bi svetoval?

Škoda, da te včeraj ni bilo na srečanje, pogrešali smo te ._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)

Če je volja in disciplina imaš po 18ih dneh zrel kompost.
Prvi dan narediš minimalno 1 kubični kup - material zmešan v pravilnih razmerijih dušik:ogljik.
Prvič premečeš po 4 dneh, nato pa vsak drug dan.
V 18ih dneh je kompost narejen.

Poleg volje in dispiline je seveda zelo pomembno pravo razmerje.
To pride z izkušnjami.

Jaz še vedno nisem povsem nagruntal pravo razmerje za kompostiranje listja, je kr umetnost listje v 18ih dneh skompostirati - v enemu mesecu mi rata.
Do zdaj sem dodajal kravji gnoj, pa se mi zdi malo preveč "hladen" za listje.
Bo treba s kakšnim kurjim gnojem probat.

Zakaj naziv 18-dnevno kompostiranje? Ali bi naj po 18 tih dnevih dobil zrel kompost ali je ta čas odmerjen za kaj drugega?