novi.gartlc.si

Meni se zdi, da ima L.D.B. po vrsti rasti precej prisotne gene od hibridne čajevke. Pogledala sem nazaj rodove in jih res našla preko matere in očeta.
Značilno za L.D.B. je, da se vejice zelo hitro zlomijo. Najlepše barve cvetov pa naredi kasneje, ko se ozračje nekoliko ohladi, torej v jeseni. Takrat tudi zadiši, kar pa v spomladanskem in poletnem obdobju skoraj ni zaznati. Ker vrtnic ne škropim, pri njej precej hitro odpade listje in je potem precej gola. Je pa res, da je odlična v vazi. Kljub vsemu je ta vrtnica taka, za katero mi ni žal, da jo imam.
Če te druge razočarajo in ne dajo cveta ima ona vedno kakšnega na zalogi. Slike so iz jesenskega obdobja, ko je manj olistana in ima temnejše cvetove.
Letos jo bom še več pognojila, da bo še lepša.



slika -konec oktobra, barva temni, v resnici še bolj temna
_________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.

Louis Dudley Braithwaite, angleška vrtnica, ki jo pogosto omenjam, bo končno dobila svojo temo.

L. D. Braithwaite je rožni grm, ki ga je David Austin predstavil leta 1988. Literatura pravi, naj bi to bila vrtnica, visoka med metrom in slabima dvema metroma, široka pa še malo več, moje izkušnje pravijo, da se po drugem cvetenju potegne in raztegne nekje na meter in pol. Z obrezovanjem jo torej zlahka držimo v lepo oblikovan rožni grm ravno pravšnje velikosti.
Obrezovanje ni težavno in zahtevno, primerna je tudi za začetnike.
Njena rast je harmonična, kroglasta. Veje so toge in zelo trnate.
Listje moderno, temno zeleno z rahlim sivim nadihom in bleščeče. Dobro hranjena rastlina ima tudi večje liste.

Cvetje redno ponavlja, jesensko cvetenje je prav tako bogato kot spomladansko, pri meni pocvita še v decembru pa vse do prve zmrzali. Še zdaj ima vsaj 15 cvetov.
Poleti počiva.

Velikost cvetov je precej odvisna od gnojenja in nege, dobra nega jih skorajda podvoji, cvet postane res oogrooomen pa je že tako velik.
Cvet spominja na antične vrtnice, sprva je polnjen in čašast, kasneje se odpre v skorajda perfektno štiridelno obliko. Prašnikov se ne vidi.
Barva je klasična vijolično-rdeča, t. i. crimson, na močnem soncu zelo stabilna. Jesenske barve so bolj intenzivne in bolj žametne, pomladne pa bolj ciklamne.

Vonj je spomladi bolj travnat in komaj zaznaven, jeseni pa dobi intenzivne note antičnih sort. To posebnost zaznavam leto za letom.
Dobra je tudi kot vrtnica za v vazo saj so njeni cvetovi tako dolgoživi kot cvetje hibridnih čajevk.

Jeseni naredi lepe, velike lepo oranžno obarvane šipke.

Vrtnica je zdrava in ni nagnjena k boleznim, kljub temu lahko jeseni dobi nekaj črne listne pegavosti vendar je to nikoli ne zaustavi ali kakorkoli škodi.

L. D. Braithwaite je bil tast Davida Austina torej oče njegove žene Pat.

Pa še ena fotografija grma kot celote.

_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...

(Prenos iz arhiva)