Napisal/-a Garden-ja » To Dec 24, 2013 12:18 am
Scabrosa - rugoza.
Ampak hibridna.
Še ena Harknessova (1950). Čeprav izgleda skorajda kot botanična, je v resnici gojena, verjetno kar sejanec. Harkness navaja, da je na dvorišču menda bila že v času pred 2. svetovno vojno, tržišču pa so jo predstavili precej kasneje - potem, ko so se zavedli njenih pozitivnih lastnosti. Menda je rasla prepletena z neko drugo rugozo. Ko so ugotovili, da sta to dve različni vrtnici, so to drugo odstranili in opazovali kar je ostalo. Vsakega gosta vrtnarije, ki je imel količkaj znanja o vrtnicah, so vprašali, če jo prepozna, in ker je ni nihče, so jo pač določili kot sejanko in jo predstavili pod ničkaj izvirnim imenom Scabrosa.
In četudi je Scabrosa sejanec, ni to kar en navaden sejanec, kar dokazuje njeno drugo ime: Rugosa Superba - izjemna rugoza.
Njena rast je precej divja, zraste med metrom in pol in dvemi, razširi se do metra in pol vendar se lahko višino lepo uravnava in brez težav obnovi tako, da se jo poreže do tal.
Predvsem takrat, ko se nam zdi, da so veje spodaj ogolele.
Njeni listi so rugozni, mat in grobi, usnjati. Mladi listki so svetlo zeleni z rumenim pridihom, kasneje potemnijo. V jeseni se starajo in prehajajo v slamnato barvo.
Bolezni nimajo.
Veje so svetlo sive, pozimi dolgo časa izgledajo kot posušene, potem pa kar naenkrat odženejo.
Konci se radi sušijo.
Ker je rugoza, so njene veje izjemno trnate.
Rade se upogibajo in se kot se dotaknejo zemlje ukoreninijo. Tudi sicer redno izrašča koreninske odganjke, ki jih je potrebno, če želimo le matično rastlino, redno odstranjevati. Poganjajo pa tudi meter in več dlje od matične rastline.
Če bi želeli neprehodno živo mejo, je za to idealna. S tem, da ji morate pustiti tudi potrebno širino.
Zacveti med prvimi.
Cvetovi se odpirajo posamično. So enojni do dvojni in veliki, v dobri sezoni imajo premer 10 cm.
Po teksturi so res posebni, kot da bi bili svileni. Takih nisem opazila na nobeni drugi vrtnici.
So močne fuksija barve, ki na soncu ne zbledi, trajajo le en dan. Ob močnem soncu proti koncu dneva lahko malo scvre cvetne robove, ki tako skoraj počrnijo.
Ker cvetovi trajajo le en dan, rastlina ni nikoli v polnem cvetu, nikoli pa tudi ni brez cvetov. V tistem glavnem floru jih je recimo posejanih nekaj na vsakih 20cm.
Potem redno pocvita, če je poletje sušno, počiva.
Lepi so žvepleno rumeni prašniki, ki delujejo posebej mehko in globoko. Kot nekakšne blazinice.
In še posebnost - če boste petale posušili, dovolj, da jih na papirju položite na okensko polico, bodo obdržali barvo in vonj.
Zdi se mi, da bi bila primerna tudi za čaj, vendar tega še nisem preizkusila.
Cvetovom sama pravim vremenarji. Če se napoveduje kislo vreme, se zaprejo, dobesedno stisnejo, popolnoma odprti so le v popolnoma sončnem vremenu. Najpogosteje jih najdemo nekoliko uvihane.
Če cvetov slučajno ne vidimo, jih ne bomo zgrešili, če se zanesemo na vonj. Ki je fenomenalen. Poprast s pridihom nageljčkov. Opojen, pogosto ga nosi metre daleč.
Njeni popki so visoki in vitki, zanimivo je opazovati, kako so zaviti drug okoli drugega. Kot da bi jih kdo zložil.
Po vsakem cvetu tvori ogromen rdečeoranžen šipek, ki ga lahko uporabimo za kuhanje marmelad saj je zelo mesnat.
Preden tvori šipek, takoj ko cvetni lističi odpadejo, ostane na rastlini zelena zvezdica - cvetišče in dolgi zeleni čašni listi.
Ime je dobila po svojih listih. Scabrosa pomeni "hrapava na dotik".
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...
Scabrosa - rugoza.
Ampak hibridna.
Še ena Harknessova (1950). Čeprav izgleda skorajda kot botanična, je v resnici gojena, verjetno kar sejanec. Harkness navaja, da je na dvorišču menda bila že v času pred 2. svetovno vojno, tržišču pa so jo predstavili precej kasneje - potem, ko so se zavedli njenih pozitivnih lastnosti. Menda je rasla prepletena z neko drugo rugozo. Ko so ugotovili, da sta to dve različni vrtnici, so to drugo odstranili in opazovali kar je ostalo. Vsakega gosta vrtnarije, ki je imel količkaj znanja o vrtnicah, so vprašali, če jo prepozna, in ker je ni nihče, so jo pač določili kot sejanko in jo predstavili pod ničkaj izvirnim imenom Scabrosa.
In četudi je Scabrosa sejanec, ni to kar en navaden sejanec, kar dokazuje njeno drugo ime: Rugosa Superba - izjemna rugoza.
Njena rast je precej divja, zraste med metrom in pol in dvemi, razširi se do metra in pol vendar se lahko višino lepo uravnava in brez težav obnovi tako, da se jo poreže do tal.
Predvsem takrat, ko se nam zdi, da so veje spodaj ogolele.
Njeni listi so rugozni, mat in grobi, usnjati. Mladi listki so svetlo zeleni z rumenim pridihom, kasneje potemnijo. V jeseni se starajo in prehajajo v slamnato barvo.
Bolezni nimajo.
Veje so svetlo sive, pozimi dolgo časa izgledajo kot posušene, potem pa kar naenkrat odženejo.
Konci se radi sušijo.
Ker je rugoza, so njene veje izjemno trnate.
Rade se upogibajo in se kot se dotaknejo zemlje ukoreninijo. Tudi sicer redno izrašča koreninske odganjke, ki jih je potrebno, če želimo le matično rastlino, redno odstranjevati. Poganjajo pa tudi meter in več dlje od matične rastline.
Če bi želeli neprehodno živo mejo, je za to idealna. S tem, da ji morate pustiti tudi potrebno širino.
Zacveti med prvimi.
Cvetovi se odpirajo posamično. So enojni do dvojni in veliki, v dobri sezoni imajo premer 10 cm.
Po teksturi so res posebni, kot da bi bili svileni. Takih nisem opazila na nobeni drugi vrtnici.
So močne fuksija barve, ki na soncu ne zbledi, trajajo le en dan. Ob močnem soncu proti koncu dneva lahko malo scvre cvetne robove, ki tako skoraj počrnijo.
Ker cvetovi trajajo le en dan, rastlina ni nikoli v polnem cvetu, nikoli pa tudi ni brez cvetov. V tistem glavnem floru jih je recimo posejanih nekaj na vsakih 20cm.
Potem redno pocvita, če je poletje sušno, počiva.
Lepi so žvepleno rumeni prašniki, ki delujejo posebej mehko in globoko. Kot nekakšne blazinice.
In še posebnost - če boste petale posušili, dovolj, da jih na papirju položite na okensko polico, bodo obdržali barvo in vonj.
Zdi se mi, da bi bila primerna tudi za čaj, vendar tega še nisem preizkusila.
Cvetovom sama pravim vremenarji. Če se napoveduje kislo vreme, se zaprejo, dobesedno stisnejo, popolnoma odprti so le v popolnoma sončnem vremenu. Najpogosteje jih najdemo nekoliko uvihane.
Če cvetov slučajno ne vidimo, jih ne bomo zgrešili, če se zanesemo na vonj. Ki je fenomenalen. Poprast s pridihom nageljčkov. Opojen, pogosto ga nosi metre daleč.
Njeni popki so visoki in vitki, zanimivo je opazovati, kako so zaviti drug okoli drugega. Kot da bi jih kdo zložil.
Po vsakem cvetu tvori ogromen rdečeoranžen šipek, ki ga lahko uporabimo za kuhanje marmelad saj je zelo mesnat.
Preden tvori šipek, takoj ko cvetni lističi odpadejo, ostane na rastlini zelena zvezdica - cvetišče in dolgi zeleni čašni listi.
Ime je dobila po svojih listih. Scabrosa pomeni "hrapava na dotik".
_________________Imenuj mi vrtnico in povem ti zgodbo ...