novi.gartlc.si

Polž in kobilica

Kobilica je srečala polža.

»No, prijatelj polž, hitreje, hitreje!« mu reče, »sicer svoj živi dan ne prideš dalje.«

»Tudi počasi se daleč pride,« ji odgovori počasni polž.

»Ha — ha — ha!« se zasmeji prevzetna kobilica. »Kdor ima moč in tako gibčno telo kakor jaz, lahko pride v enem samem trenutku tako daleč kakor ti mesec dni.« Ko kobilica to spregovori, se napne in se zažene izpred počasnega polža. Ali joj, nesreča! Skočila je predaleč in padla v bližnji ribnik, kjer jo je požrla riba.

Prevzetnost vodi v pogubo.

vir: ringaraja.net

Volk, lisica in opica

Volk zatoži lisico opici, da mu je ukradla kokoš. Lisica se izgovarja tako zvito, da opica ne ve, komu bi prisodila pravico. Prav gotovo bi zmagala lisica, če opica ne bi opazila ukradene kokoši v lisičinem žepu. Nato reče opica: »Oba sta rokovnjača in morata plačati glo¬bo: ti volk, ker vem, da bi gotovo kokoš zadavil, a ti tetka zato, ker si jo ukradla.«

Če tat tata toži, je najboljša sodba, da jih obema naštejemo.

vir: ringaraja.net

V jutranjem hladu sedi ptiček na veji, otrpel od mraza pade v kravjek pod drevesom in začne čivkati na vso moč.

Zasliši ga maček, se priplazi k njemu in ga požre.

1.Nauk: ne čivkaj, kadar si v dreku.
2.Nauk: ni vsak tvoj prijatelj, ki te iz dreka potegne._________________Sem zrasla na asfaltu, nimam pojma.

He,he. To poznam, samo da je govor o drugačnih marjeticah.

Ne vem, če je basen, ker nastopajo rastline, ima pa nauk.

3 marjetice so se odpravile čez puščavo. Vsaka je imela svojo čutaro vode. Vročina je pripekala in 3. marjetica je prva popila svojo vodo. Prosila je ostali marjetici, če ji dasta malo vode. Ker ji nista pomagali je obstala in ovenela.
Nekaj časa kasneje je tudi 2. marjetica ostala brez vode. Prosila je prvo in tudi ona je ostala brez pomoči in kmalu ovenela.
Prva marjetica je nadaljevala pot, ostala brez vode in tudi ona je ovenela.

Nauk zgodbe:
Daš ali ne daš, prej ali slej oveniš.

Basen z zanimivo zaključno mislijo . (ni zrasla na mojem zelniku in nima veze z dogajanjem na forumih )

Basen o treh čebelah


V treh sosednjih panjih so živele tri čebele.

V prvem panju je živela dobra čebela. Bila je kar preveč pridna. Sama je bila zelo skromna, zelo pa je skrbela za druge: kar naprej je prinašala v panj ogromne količine medu. Druge čebele so ji govorile, da ga sploh ne potrebujejo toliko, vendar jih ni poslušala: “To je za vaše dobro!” jim je govorila, med tem ko je grmadila med v panju. Ko je nekoč spet odložila velik tovor medu, se je ta začel cediti iz panja. To je zavohal medved. Razdrl je panj in polizal ves med. Čebele iz prvega panja so še dolgo popravljale velikansko škodo, ki jo je povzročilo nespametno ravnanje pridne čebele.

V drugem panju je živela sebična čebela, ki je bila popolno nasprotje dobre čebele: nikoli ni nabirala medu, pojedla pa ga je toliko, da ga je drugim čebelam vedno primanjkovalo. Ker so bile prezaposlene, sploh niso opazile, da je vzrok za to sebična čebela. Ta pa kar ni in ni nehala jesti, dokler se ni nekega dne razpočila.

Vse to je videla čebela iz tretjega panja. Nekaj ji ni šlo v račun. Starejše čebele so ji vedno govorile, da je prav biti dober, troti pa so modrovali, da se izplača biti sebičen. Zato sta jo zgodbi dobre in sebične čebele popolnoma zmedli. Po dolgem premišljevanju je zaključila: “Nikoli ne bodi tako dober, da bi škodil drugim, in ne tako sebičen, da bi škodil samemu sebi”!

(Prenos iz arhiva)