Napisal/-a Melona » Če Apr 24, 2014 8:25 pm
Ormiston Roy je hibridna spinosissima, trnasta vrtnica, njen žlahtnitelj S.G.A. Doorenbos, Nizozemec, jo je predstavil leta 1953. O podatkih glede staršev vrtnice je nekaj nejasnosti, kar pa za nas morda niti ni zelo pomembno. Grmiček naj bi zrastel do 120 cm visoko in 90 cm široko.
Cvetovi so močne rumene barve, enojni, s po štirimi do osmimi venčnimi listi. Ne dišijo. Cveti enkrat v sezoni. Moj je posajen tako, da ima samo dopoldansko sonce. Morda zato cvetenje traja več kot en mesec in tudi lani je zacvetel zgodaj pomladi. Jeseni se je poslovil z dvema majhnima cvetoma. Zdaj je star dve leti in počasi oblikuje lep grmiček, cvetov bo očitno veliko, ker je ves v popkih. Do višine 120 cm mu pa še precej manjka. Obrezala ga do sedaj nisem še nič.
Na njem še nisem opazila niti plesni niti rje, še uši ne. Izgleda, da je tako trnat, da se ga tudi nadloge ogibajo. Od vseh vrtnic ga najtežje oplevem, ker se v njegovo trnje zaplete vsaka travna bilka in vsak plevel. Nekaj vejic je polegel po tleh. Ko se vanje po nesreči zapletem s prsti še sama, mi ne pomagajo nobene rokavice in je pletja konec. Kljub temu je med mojimi najljubšimi vrtnicami. Pri meni je edina iz skupine hibridnih spinosissim, zacveti med prvimi in je zdrava.
Ormiston Roy je hibridna spinosissima, trnasta vrtnica, njen žlahtnitelj S.G.A. Doorenbos, Nizozemec, jo je predstavil leta 1953. O podatkih glede staršev vrtnice je nekaj nejasnosti, kar pa za nas morda niti ni zelo pomembno. Grmiček naj bi zrastel do 120 cm visoko in 90 cm široko.
Cvetovi so močne rumene barve, enojni, s po štirimi do osmimi venčnimi listi. Ne dišijo. Cveti enkrat v sezoni. Moj je posajen tako, da ima samo dopoldansko sonce. Morda zato cvetenje traja več kot en mesec in tudi lani je zacvetel zgodaj pomladi. Jeseni se je poslovil z dvema majhnima cvetoma. Zdaj je star dve leti in počasi oblikuje lep grmiček, cvetov bo očitno veliko, ker je ves v popkih. Do višine 120 cm mu pa še precej manjka. Obrezala ga do sedaj nisem še nič.
Na njem še nisem opazila niti plesni niti rje, še uši ne. Izgleda, da je tako trnat, da se ga tudi nadloge ogibajo. Od vseh vrtnic ga najtežje oplevem, ker se v njegovo trnje zaplete vsaka travna bilka in vsak plevel. Nekaj vejic je polegel po tleh. Ko se vanje po nesreči zapletem s prsti še sama, mi ne pomagajo nobene rokavice in je pletja konec. Kljub temu je med mojimi najljubšimi vrtnicami. Pri meni je edina iz skupine hibridnih spinosissim, zacveti med prvimi in je zdrava.