Napisal/-a labia » To Dec 08, 2015 11:07 am
Hmm, pozimi je pri meni notri zimska solata, radič in kakšen peteršilj. Vse skupaj je pokrito s kopreno in v bistvu nič ne pomrzne - solata pa je na voljo do aprila. Če je hudo mraz prekrijem še s tako folijo, ki ima zračne mehurčke ali pa več plasti koprene.
Tako, da se priprave plastenjaka za novo sezono lotim šele aprila, ko gre vse skupaj ven in notri zasadim paradižnike in čilije.
Ko vse skupaj izpraznim ( v začetku aprila) folijo operem z vodo pod pritiskom, kot bi pral avto. Z notranje strani folije se namreč nabere kar precej prahu, in neke zelene prevleke- kot alge ali mah. Sicer zelo na tenko pa vendar.
Predno to umazanijo sperem, jo s šprico za foliarno tretiranje preškropim- orosim. Včasih s peroksidom , včasih z varikino, seveda razredčeno z nekaj vode. To delam v sončnem vremenu, tako da se hitro vpije v "mah" in v bistvu posuši in praktično nič ne "steče" v zemljo.
Tista zelenkasta prevleka postane sivkasta in se prične sama od sebe delno luščiti.
Po nekaj urah potem z vodo pod pritiskom vse skupaj sperem.
Na ta način je folija razkužena in nima nobenih ostankov morebitnih bolezni- plesni, ki jim klima v plastenjaku z visoko vlago in temperaturo zelo paše, kar bi lahko ogrozilo nov pridelek.
Naslednji dan potem dognojim, dodam manjkajočo šoto, nekaj vermikulita in podobno- pač po želji in vse skupaj prefrezam. Potke prekrijem s slamo.
Nato vse skupaj močno zalijem. Po par dnevih je tako plastenjak pripravljen za saditev.
Hmm, pozimi je pri meni notri zimska solata, radič in kakšen peteršilj. Vse skupaj je pokrito s kopreno in v bistvu nič ne pomrzne - solata pa je na voljo do aprila. Če je hudo mraz prekrijem še s tako folijo, ki ima zračne mehurčke ali pa več plasti koprene.
Tako, da se priprave plastenjaka za novo sezono lotim šele aprila, ko gre vse skupaj ven in notri zasadim paradižnike in čilije.
Ko vse skupaj izpraznim ( v začetku aprila) folijo operem z vodo pod pritiskom, kot bi pral avto. Z notranje strani folije se namreč nabere kar precej prahu, in neke zelene prevleke- kot alge ali mah. Sicer zelo na tenko pa vendar.
Predno to umazanijo sperem, jo s šprico za foliarno tretiranje preškropim- orosim. Včasih s peroksidom , včasih z varikino, seveda razredčeno z nekaj vode. To delam v sončnem vremenu, tako da se hitro vpije v "mah" in v bistvu posuši in praktično nič ne "steče" v zemljo.
Tista zelenkasta prevleka postane sivkasta in se prične sama od sebe delno luščiti.
Po nekaj urah potem z vodo pod pritiskom vse skupaj sperem.
Na ta način je folija razkužena in nima nobenih ostankov morebitnih bolezni- plesni, ki jim klima v plastenjaku z visoko vlago in temperaturo zelo paše, kar bi lahko ogrozilo nov pridelek.
Naslednji dan potem dognojim, dodam manjkajočo šoto, nekaj vermikulita in podobno- pač po želji in vse skupaj prefrezam. Potke prekrijem s slamo.
Nato vse skupaj močno zalijem. Po par dnevih je tako plastenjak pripravljen za saditev.