Napisal/-a TwityPity » To Jun 04, 2013 10:25 am
vrtin1 je zapisal:
Pozdravljeni,
V članku ameriškega laboratorija PIKE »Kako vzgojiti najboljši pridelek?« mi je bila poleg ostalega najbolj všeč njihova naslednja misel:
»Zakaj se pustimo ujeti v igro rastlinskih bolezni? Posameznik lahko celo življenje posveti študiju rastlinskih škodljivcev, patologije in ostalih neumnosti v zvezi s to temo, pa bo na koncu svojega študija o tem vedel prav tako malo kot na začetku.
Zakaj ne sprejmemo enostavnega dejstva, da bakterije, virusi, glivice in insekti niso nič drugega kot čistilne ekipe, ki jih narava pošlje na prizorišče, da odstranijo bolne, slabo prehranjene dele rastlin.
Veliko lažje se je naučiti kaj moramo napraviti, da ozdravimo bolno zemljo – na zdravi zemlji rastejo zdrave rastline – kot pa si zapomniti neskončno listo škodljivcev in z njimi povezano listo strupenih kemikalij s katerimi jih uničujemo. »
Ta misel me je pripeljala do tega, da bom jeseni / pozimi objavil več člankov v zvezi s to temo, kot na primer:
- Kako lahko na preprost način z refraktrometrom ugotavljate kvaliteto vaših pridelkov
- Kako lahko na preprost način ugotovite ali je vaša zemlja bolna ali zdrava
- Kako lahko ozdravite vašo zemljo itd.
Prilagam prvi članek na to temo, ki bo v kratkem objavljen v Kmečkem glasu.
KAJ JE NAROBE S SEDANJIMI NAVODILI ZA OHRANITEV RODOVITNOSTI ZEMLJE?
Ne strinjam se z navedbami Fliser Novakove v članku »Stanje tal na osnovi analiz v Pomurju« (Kmečki glas 13.3.2010), da se s štirimi osnovnimi kazalniki rodovitnosti tal kot so: kislost tal (PH), vsebnost organske snovi – humus, ter rastlinam dostopnega fosforja in kalija, da ohraniti obstoječo rodovitnost tal ali pa jo celo izboljšati. Taki nasveti so žal v današnjem času zavajajoči, škodljivi in zaradi tega tudi neuporabni.
Tako kot na ostalih področjih si moramo tudi pri pridelovanju raznih pridelkov postaviti optimalne cilje, jih ovrednotiti in se nato z gnojilnimi nasveti poskušati čim bolj približati tem ciljem. Pa si poglejmo kateri idealni fizikalni in kemijski sestavi se moramo z našimi gnojilnimi nasveti približati, da bo taka zemlja lahko optimalno rodila in dala zdrave pridelke z več kot 12 BRIXI. Kako lahko enostavno določate kvaliteto pridelkov z uporabo refraktometra si lahko pobliže ogledate na straneh 83 – 92 knjige (1).
1. Idealna fizikalna struktura vrhnje obdelovalne plasti je: 5 % humusa, 45 % mineralov, 25 % vode in 25 % zraka. Zemlja naj bi imela grudičasto strukturo do globine 25 – 30 cm.
2. Da lahko rastline sprejemajo hranila, morajo le-ta biti prisotna v talni raztopini kot majhni delci, imenovani ioni. Ti delčki nosijo elektrostatični naboj. Pozitivno nabiti delčki se imenujejo kationi, negativni pa anioni.
Kationi so v zemlji lahko prisotni na tri načine:
- raztopljeni in gibljivi v talni raztopini,
- absorbcijski kationi so šibko vezani na negativno nabite absorbcijske komplekse (koloidni delci gline in humusa). Tako vezani kationi se ne izpirajo v spodnje plasti zemlje in v podtalnico,
- močno vezani na silicij so integralni del zemlje in niso na razpolago rastlinam.
3. CEC (kationska izmenjalna kapaciteta) določa število negativno nabitih mest na absorbcijskem kompleksu. Na ta mesta se lahko absorbirajo, zadržujejo in deabsorbirajo hranilni kationi. Na podlagi ugotovljene CEC vrednosti lahko ugotavljamo posamezne karakteristike zemljišč. CEC merimoz meq/100 gr zemlje.
Navajam tipične vrednosti različnih tal:
CEC Obrazložitev
meq/100 gr
0 – 10 Zelo nizka hranilna vrednost, značilna za peščena tla, z malo gline in humusa.
Hranila se hitro izperejo, priporoča se pogosto foliarno dognojevanje.
10 – 15 Rahlo nizka hranilna vrednost, značilna za ilovnata tla, tudi tu se priporoča
občasno foliarno dognojevanje.
15 – 40 Primerna do visoka hranilna vrednost, značilna za tla z povečano vsebnostjo
gline.
+ 40 Zelo visoka hranilna vrednost, značilna za zelo težka tla, z visokim deležem
gline in/ali z visokim deležem organske materije. Hranila so lahko zelo močno
vezana na zemeljske delce in je zaradi tega lahko njihova razpoložljivost za
rastline omejena.
4. Ugotavljanje zasičenosti absorbcijskega kompleksa s posameznimi hranili.
Zasičenost nas uči, da za vsako zemljo obstoja določeno specifično odstotkovno (količinsko) razmerje posameznih hranil, pri katerem da ta zemlja optimalni pridelek. Navajam optimalno odstotkovno zasičenost absorbcijskega kompleksa, ki velja za veliko večino zemljišč (Kinsey 2007):
Ca 2+ 60-70 %
Mg 2+ 20-10 %
K + 2-5 %
Na+ 1%
H + 10-15 %
Ostali kationi 2-4 %
Čim bolj se rezultati naše analize približajo gornjim količinskim razmerjem hranil, tem večji bo rodnostni potencial naše zemlje.
Za rast rastlin sta pomembni dve stvari:
- prisotnost vseh esencialnih hranil (teh naj bi bilo že več kot 16)
- pravilno količinsko (%) razmerje teh hranil v zemlji.
Da bi lahko bolje razumeli zgornje trditve navajam še Libiegov zakon o minimumu in Voisinov zakon o maksimumu.
Libieg je na začetku svojega znanstvenega dela postavil tezo, da je za uspešno rast rastlin potrebna samo zadostna oskrba z dušikom, fosforjem in kalijem. Pred svojo smrtjo (1873) je ugotovil/objavil, da je zgornja trditev napačna ter, da je za uspešno rast rastlin poleg zgoraj omenjenih elementov potrebnih še veliko več drugih hranilnih elementov in aktivno delovanje mikroorganizmov v zgornji plasti zemlje. Industrija umetnih mineralnih gnojil ni hotela sprejeti teh novih odkritij, prav tako pa se mi zdi, da tudi nekateri naši strokovnjaki še vedno nočejo upoštevati teh novih odkritij, ki jih je Libieg objavil že pred 140 leti.
Libiegov zakon o minimumu pravi, da se rast rastlin zaustavi, če v sistemu zmanjka le en sam esencialni hranilni element, pa čeprav je na razpolago dovolj ostalih hranljivih elementov.
Voisinov zakon o maksimumu pravi, če boš dal zemlji nekega hranila več kot je to potrebno, bo zaradi tega vezano (nedostopno) neko drugo hranilo, ki je ravno tako potrebno rastlini.
Pod pogojem, da v zemlji dosežemo pravilno odstotkovno zasičenost z glavnimi hranili potem so mikroelementi v kolikor so v zemlji prisotni v zadostnih količinah, na razpolago rastlinam v najbolj razpoložljivi obliki. Prav tako pa tudi PH sam od sebe pade v okvir od 6 do 7.
5. Katere količine dostopnih hranil mora vsebovati zemlja, da lahko dobi naziv zdrava zemlja.
Dr.Reams je na podlagi dolgoletnih poizkusov in opazovanj pridelovalnih površin, na katerih je opravljal poizkuse ugotovil, če je v zemlji doseženo spodaj navedeno količinsko razmerje posameznih rastlinam dostopnih hranilnih snovi, je taka zemlja zdrava in na njej rastejo zdrave rastline. Z drugimi besedami to pomeni, da v taki zemlji rastejo rastline, ki jih ne napadajo insekti, bolezni in pleveli, da so pridelki optimalni, zdravi in imajo visoko hranilno vrednost.Za tovrstne analize se uporabljajo slabe kisline, ki naj bi bile podobne kislinam, ki jih izločajo korenine rastlin. Minimalno izbalansirana zemlja, naj bi imela naslednje količinsko
razmerje glavnih hranil v kg/ha v zgornji plasti zemlje debeline 15 – 18 cm. Teža 1 ha zemlje globine 15-18 cm znaša caa 2.250.000 kg.
Ca 2240 - 4460 kg/ha
Mg 319 - 638
P2O5 448
K2O 224
NO3 45
NH4 45
SO4 224
PH 6 – 7
Na 20 – 70 ppm
Poleg tega mora biti v tej zemlji prisotna tudi visoka dejavnost mikroorganizmov.
Kot je razvidno iz zgornje tabele so razmerja glavnih hranil naslednja: Ca : Mg 7: 1, P:K 2:1 ali 4: 1, v Evropi ravno obratno, K:S 1:1.
Narava nam na zelo čudovit način sporoča kaj delamo narobe. Ko pride do majhnega odstopanja od zgoraj navedenega optimalnega količinskega razmerja posameznih glavnih hranil, rastline najprej napadejo bakterije, ko se to razmerje še poslabša dodatno stopijo na delo še glivice, pri nadaljnjem poslabšanju razmerja se vključijo v uničevanje pridelkov še virusi, pri največji stopnji odstopanja pa se uničevanju pridružijo še insekti in paraziti (Andersen 2004). Vsi zgornji škodljivci po nalogu narave odstranjujejo bolne rastline, ki same po sebi niso sposobne preživeti brez pomoči fitofarmacevtskih sredstev.
Pri gnojenju s Ca in Mg je potrebno poudariti še naslednje:
- po Reamsu in Andersenu je optimalno razmerje med Ca in Mg 7 : 1 ali več. V kolikor se doseže tako razmerje je taka zemlja rahla, zračna, drenirana in primerna za življenje mikroorganizmov. Taka zemlja se po obdelavi s težko mehanizacijo zaradi svoje strukture sama od sebe povrne v prvotno obliko.
- v kolikor se to razmerje skrči pod 7:1 postaja taka zemlja vse bolj zbita, zlepljena, stopnja drenaže in vsebnost zraka v taki zemlji se zmanjšujeta, prav tako se poslabšajo tudi življenski pogoji za mikroorganizme. Iz take zemlje se poveča uhajanje dušika v zrak. V kolikor pade to razmerje na 2:1 ali 3:1, se tudi s čestim gnojenjem z dušikom težko obdrži v taki zemlji zadostna količina dušika, ki bi bil potreben za normalno rast rastlin. Za obdelovanje take zemlje je potrebna močnejša in težja mehanizacija (več KM), po prehodu te mehanizacije po taki zemlji, pa se le ta sama od sebe več ne povrne v prvotno stanje.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev, se za gnojenje s kalcijem ne priporoča uporaba dolomitov (CaCO3 + MgCO3) z deležem magnezija nad 10%, temveč se priporoča uporaba CaCO3 (apnenec). Uporaba dolomitov je dopustna samo v peščenih zemljah.
6. Rodovitnost (produktivnost) zemlje
Za rodovitnost zemlje obstoja več definicij, meni je najbolj všeč najkrajša: je zdrava in živa.
V zdravi zemlji rastejo zdrave rastline, to pa pomeni glede na to, da so zdrave, da jih ni potrebno zaščititi s fitofarmacevtskimi sredstvi, živa pa pomeni, da vsebuje polno mikroorganizmov, ki s svojim delom razgrajujejo organske sestavine, kot tudi netopne minerale v rastlinam dostopna hranila.
7. Gnojilni poiskusi
Leskovšek ( 1993) je smatral, da so gnojilni poiskusi najzanesljivejšo merilo, kako je s prehrano rastlin in kako delujejo gnojila. Žal so ti poiskusi zelo dolgotrajni in dragi. Zakaj se ne poslužujemo analiz z elektronskimi scannerji. Izkušen operater lahko vnaprej ugotovi, katera vrsta/sorta rastlin bo na določeni njivi dala optimalni pridelek in katero vrsto gnojil/pomožnih sredstev mora uporabiti pridelovalec, da bo napad plevela, insektov in bolezni čim manjši, pridelek pa čim večji in zdrav.
Rezime in vprašanja stroki
a) Pri nas se uradno za analizo zemlje uporablja še vedno 43 let stara Al metoda. Ne morem verjeti, da se pri nas nič ne spremeni in to kljub vsakoletnemu velikemu napredku na vseh področjih vključno na področju analiziranja zemlje in gnojilnih nasvetov. Kot sem že omenil je zdrava rast rastlin odvisna od najmanj 16 esencialnih elementov, mi pa po zgornji analizi ugotavljamo samo prisotnost 2 elementov, to je P i K. Sprašujem vas, kaj bi si mislili o zdravniku, ki bi samo na podlagi analize dveh življenjsko pomembnih elementov, dal oceno vašega zdravja?
b) Zakaj stroka ne uvrsti kalcija med najpomembnejša hranila? Na strani 70-78 knjige (1) imate navedene bolezni in insekte, ki napadajo razne vrtnine, poljščine in sadje. Vzrok napada insektov/bolezni je pomanjkanje določenih hranil v zemlji in v rastlinah. Glavna krivca za napad teh škodljivcev je pomanjkanje kalcija in fosforja v zemlji/rastlinah, v manjši meri pa ostala hranila in vitamini. Nikjer ni omenjeno pomanjkanje kalija kot vzrok za napad teh škodljivcev. Ko odpravimo pomanjkanje teh elementov v zemlji/rastlinah napad škodljivcev preneha.
Rastline kot tudi vsa ostala živa bitja rastejo zaradi energije. Po Wheelerju (1998) se 80 % vse potrebne energije za rast rastlin v zemlji sproži zaradi medsebojnega delovanja Ca z ostalimi elementi. 20 % energije v zemlji pa nastane, ko ostali elementi delujejo med seboj brez prisotnosti kalcija. Če upoštevam te ugotovitve, kot tudi ugotovljene količine kalcija navedene v točkah 4 in 5, ki so potrebne za izbalansiranje zemlje, potem je jasno razvidno, da je kalcij najpomembnejši hranilni element za rastline, tako po količini kot po volumnu.
c) Pogostost analize zemlje.
Pri nas delamo kemično analizo(KG 17.03.2010 - Flisar Novak) na vsakih 5 let in to je pogoj, da kmetovalec dobi okolijska plačila. Nevtralni bralec nehote dobi občutek, da se pri nas dela analiza samo zato, da se dobi okolijska plačila, ne pa zato, da bi se lahko izdelal kvalitetni gnojilni načrt.
V ZDA večji pridelovalci in njihovi svetovalci delajo gnojilne načrte na podlagi dveh istočasno narejenih analiz, to je na podlagi analize, ki določa skupno količino posameznih hranil in na podlagi Reamsove analize, ki določa trenutno količino razpoložljivih hranil v talni raztopini. Če na primer prva analiza pokaže veliko količino kalcija v tleh, Reamsova analiza pa majhno količino razpoložljivega kalcija pomeni to, da ni potrebno zemlji dodati nove količine kalcija, ker je tega v zemlji že dovolj, zato pa ga moramo iz netopne oblike spremeniti v tako obliko, ki bo sprejemljiva za rastline.
Veliki pridelovalci sami vsakih 14 dni s pomočjo prenosljivih La Mottovih laboratorijev na polju delajo Reamsove analize svojih zemljišč in na ta način ugotavljajo trenutno razpoložljive količine hranil. Glede na rezultate sledi eventualno takojšnje dodatno dognojevanje preko listov/zemlje , da bi dobili čim boljši in večji pridelek.
d) Podatek, da pri nas samo pri 10 % narejenih analiz (Sušin KG 17.03.2010) ugotavljajo organsko snov je zastrašujoč. Osnova za učinkovito biološko in eko kmetovanje je živa zemlja, to pa lahko imamo samo z zadostno količino humusa v njej.
e) PH se ne more in ne sme uporabljati za določitev količine kalcija, ki ga je potrebno dodati zemlji. Ne strinjam se z navedbami/trditvami, Leskovška (1993), Sušina (2006), Muršičeve (2006) in Vršiča (2010), da v slučaju, da je PH 6 ali več, odnosno PH 7 ali več, (odvisno od reagenta, ki se je uporabljal pri analizi) to pomeni, da je v zemlji dovolj kalcija in ga zato ni potrebno dodajati. S temi navedbami/trditvami si ne morem razložiti naslednjih primerov:
- v zapadnih državah ZDA je izmerjena vrednost PH zelo pogosta preko 8, vendar je razpoložljiva kot tudi skupna količina kalcija zelo nizka (Andersen 2004).
- v južnih državah ZDA z veliko količino boksita, je izmerjena vrednost PH pod 6, vendar je z analizo ugotovljeno, da je na razpolago velika (zadostna) količina kalcija (Andersen 2004).
- Kanadska vlada je zadolžila pedološki laboratorij, da je 2 leti vsaki 2 uri na istem zemljišču meril PH. Ugotovili so, da je v roku 24 do 48 ur prišlo do velikega odstopanja od srednje vrednosti PH - ja v obeh smereh (Wheeler 1998).
- destilirana voda ima PH 7, vsebuje samo atome O in H, nič Ca. Če dodamo polovični količini te vode po kapljicah NaOH dvignemo lahko PH do 14. V tej raztopini so prisotni samo atomi Na , O in H. Če drugi polovici destilirane vode dodajamo HCl znižamo PH na 1. V tej vodi so prisotni samo atomi Cl, O in H. Torej imamo raztopine s PH-jem od 1-14, v katerih ni nič Ca.Če bi mojemu srednješolskemu profesorju kemije trdil, da je v teh raztopinah pri PH-ju 6 ali več prisotno toliko in toliko kalcija me sigurno ne bi pustil v naslednji višji razred.
- vsi kationi Ca2+, Mg 2+, K+, Na+, NH4+ ….. lahko dvignejo vrednost PH-ja. V kolikor je vrednost PH-ja pod 6 to pomeni samo to, da v zemlji manjka eden od pravkar naštetih kationov. Kateri od teh kationov manjka pa je potrebno ugotoviti z detajlno analizo.
f) Izziv za raziskovalne inštitute/fakultete.
Imate znanje, zemljišča za poizkuse in laboratorije. Zakaj ne bi na podlagi vaših lastnih poizkusov potrdili ali pa ovrgli trditve navedene v točki 5 tega članka?
g) Vem, da je večina informacij navedenih v tem članku v nasprotju z doktrino, ki se danes uči na naših fakultetah in s postopki, ki se uporabljajo v praksi na pridelovalnih površinah.
Smatram, da je moja dolžnost, da bralce seznanim tudi z drugačnim pogledom na te stvari.
h) Z veseljem in nestrpnostjo pričakujem strokovne komentarje naših strokovnjakov v zvezi s tem člankom.
vrtin1
Literatura:
1.) The Anatomy of Life&Energy in Agriculture – dr. Arden B. Andersen
2.) The non-toxic farming handbook – Philip A.Wheeler, Ph.D & Ronald B.Ward
=====
Članek je bil objavljen v Kmečkem glasu dne 01. 12. 2010.
vrtin1 je zapisal:
Pozdravljeni,
V članku ameriškega laboratorija PIKE »Kako vzgojiti najboljši pridelek?« mi je bila poleg ostalega najbolj všeč njihova naslednja misel:
»Zakaj se pustimo ujeti v igro rastlinskih bolezni? Posameznik lahko celo življenje posveti študiju rastlinskih škodljivcev, patologije in ostalih neumnosti v zvezi s to temo, pa bo na koncu svojega študija o tem vedel prav tako malo kot na začetku.
Zakaj ne sprejmemo enostavnega dejstva, da bakterije, virusi, glivice in insekti niso nič drugega kot čistilne ekipe, ki jih narava pošlje na prizorišče, da odstranijo bolne, slabo prehranjene dele rastlin.
Veliko lažje se je naučiti kaj moramo napraviti, da ozdravimo bolno zemljo – na zdravi zemlji rastejo zdrave rastline – kot pa si zapomniti neskončno listo škodljivcev in z njimi povezano listo strupenih kemikalij s katerimi jih uničujemo. »
Ta misel me je pripeljala do tega, da bom jeseni / pozimi objavil več člankov v zvezi s to temo, kot na primer:
- Kako lahko na preprost način z refraktrometrom ugotavljate kvaliteto vaših pridelkov
- Kako lahko na preprost način ugotovite ali je vaša zemlja bolna ali zdrava
- Kako lahko ozdravite vašo zemljo itd.
Prilagam prvi članek na to temo, ki bo v kratkem objavljen v Kmečkem glasu.
KAJ JE NAROBE S SEDANJIMI NAVODILI ZA OHRANITEV RODOVITNOSTI ZEMLJE?
Ne strinjam se z navedbami Fliser Novakove v članku »Stanje tal na osnovi analiz v Pomurju« (Kmečki glas 13.3.2010), da se s štirimi osnovnimi kazalniki rodovitnosti tal kot so: kislost tal (PH), vsebnost organske snovi – humus, ter rastlinam dostopnega fosforja in kalija, da ohraniti obstoječo rodovitnost tal ali pa jo celo izboljšati. Taki nasveti so žal v današnjem času zavajajoči, škodljivi in zaradi tega tudi neuporabni.
Tako kot na ostalih področjih si moramo tudi pri pridelovanju raznih pridelkov postaviti optimalne cilje, jih ovrednotiti in se nato z gnojilnimi nasveti poskušati čim bolj približati tem ciljem. Pa si poglejmo kateri idealni fizikalni in kemijski sestavi se moramo z našimi gnojilnimi nasveti približati, da bo taka zemlja lahko optimalno rodila in dala zdrave pridelke z več kot 12 BRIXI. Kako lahko enostavno določate kvaliteto pridelkov z uporabo refraktometra si lahko pobliže ogledate na straneh 83 – 92 knjige (1).
1. Idealna fizikalna struktura vrhnje obdelovalne plasti je: 5 % humusa, 45 % mineralov, 25 % vode in 25 % zraka. Zemlja naj bi imela grudičasto strukturo do globine 25 – 30 cm.
2. Da lahko rastline sprejemajo hranila, morajo le-ta biti prisotna v talni raztopini kot majhni delci, imenovani ioni. Ti delčki nosijo elektrostatični naboj. Pozitivno nabiti delčki se imenujejo kationi, negativni pa anioni.
Kationi so v zemlji lahko prisotni na tri načine:
- raztopljeni in gibljivi v talni raztopini,
- absorbcijski kationi so šibko vezani na negativno nabite absorbcijske komplekse (koloidni delci gline in humusa). Tako vezani kationi se ne izpirajo v spodnje plasti zemlje in v podtalnico,
- močno vezani na silicij so integralni del zemlje in niso na razpolago rastlinam.
3. CEC (kationska izmenjalna kapaciteta) določa število negativno nabitih mest na absorbcijskem kompleksu. Na ta mesta se lahko absorbirajo, zadržujejo in deabsorbirajo hranilni kationi. Na podlagi ugotovljene CEC vrednosti lahko ugotavljamo posamezne karakteristike zemljišč. CEC merimoz meq/100 gr zemlje.
Navajam tipične vrednosti različnih tal:
CEC Obrazložitev
meq/100 gr
0 – 10 Zelo nizka hranilna vrednost, značilna za peščena tla, z malo gline in humusa.
Hranila se hitro izperejo, priporoča se pogosto foliarno dognojevanje.
10 – 15 Rahlo nizka hranilna vrednost, značilna za ilovnata tla, tudi tu se priporoča
občasno foliarno dognojevanje.
15 – 40 Primerna do visoka hranilna vrednost, značilna za tla z povečano vsebnostjo
gline.
+ 40 Zelo visoka hranilna vrednost, značilna za zelo težka tla, z visokim deležem
gline in/ali z visokim deležem organske materije. Hranila so lahko zelo močno
vezana na zemeljske delce in je zaradi tega lahko njihova razpoložljivost za
rastline omejena.
4. Ugotavljanje zasičenosti absorbcijskega kompleksa s posameznimi hranili.
Zasičenost nas uči, da za vsako zemljo obstoja določeno specifično odstotkovno (količinsko) razmerje posameznih hranil, pri katerem da ta zemlja optimalni pridelek. Navajam optimalno odstotkovno zasičenost absorbcijskega kompleksa, ki velja za veliko večino zemljišč (Kinsey 2007):
Ca 2+ 60-70 %
Mg 2+ 20-10 %
K + 2-5 %
Na+ 1%
H + 10-15 %
Ostali kationi 2-4 %
Čim bolj se rezultati naše analize približajo gornjim količinskim razmerjem hranil, tem večji bo rodnostni potencial naše zemlje.
Za rast rastlin sta pomembni dve stvari:
- prisotnost vseh esencialnih hranil (teh naj bi bilo že več kot 16)
- pravilno količinsko (%) razmerje teh hranil v zemlji.
Da bi lahko bolje razumeli zgornje trditve navajam še Libiegov zakon o minimumu in Voisinov zakon o maksimumu.
Libieg je na začetku svojega znanstvenega dela postavil tezo, da je za uspešno rast rastlin potrebna samo zadostna oskrba z dušikom, fosforjem in kalijem. Pred svojo smrtjo (1873) je ugotovil/objavil, da je zgornja trditev napačna ter, da je za uspešno rast rastlin poleg zgoraj omenjenih elementov potrebnih še veliko več drugih hranilnih elementov in aktivno delovanje mikroorganizmov v zgornji plasti zemlje. Industrija umetnih mineralnih gnojil ni hotela sprejeti teh novih odkritij, prav tako pa se mi zdi, da tudi nekateri naši strokovnjaki še vedno nočejo upoštevati teh novih odkritij, ki jih je Libieg objavil že pred 140 leti.
Libiegov zakon o minimumu pravi, da se rast rastlin zaustavi, če v sistemu zmanjka le en sam esencialni hranilni element, pa čeprav je na razpolago dovolj ostalih hranljivih elementov.
Voisinov zakon o maksimumu pravi, če boš dal zemlji nekega hranila več kot je to potrebno, bo zaradi tega vezano (nedostopno) neko drugo hranilo, ki je ravno tako potrebno rastlini.
Pod pogojem, da v zemlji dosežemo pravilno odstotkovno zasičenost z glavnimi hranili potem so mikroelementi v kolikor so v zemlji prisotni v zadostnih količinah, na razpolago rastlinam v najbolj razpoložljivi obliki. Prav tako pa tudi PH sam od sebe pade v okvir od 6 do 7.
5. Katere količine dostopnih hranil mora vsebovati zemlja, da lahko dobi naziv zdrava zemlja.
Dr.Reams je na podlagi dolgoletnih poizkusov in opazovanj pridelovalnih površin, na katerih je opravljal poizkuse ugotovil, če je v zemlji doseženo spodaj navedeno količinsko razmerje posameznih rastlinam dostopnih hranilnih snovi, je taka zemlja zdrava in na njej rastejo zdrave rastline. Z drugimi besedami to pomeni, da v taki zemlji rastejo rastline, ki jih ne napadajo insekti, bolezni in pleveli, da so pridelki optimalni, zdravi in imajo visoko hranilno vrednost.Za tovrstne analize se uporabljajo slabe kisline, ki naj bi bile podobne kislinam, ki jih izločajo korenine rastlin. Minimalno izbalansirana zemlja, naj bi imela naslednje količinsko
razmerje glavnih hranil v kg/ha v zgornji plasti zemlje debeline 15 – 18 cm. Teža 1 ha zemlje globine 15-18 cm znaša caa 2.250.000 kg.
Ca 2240 - 4460 kg/ha
Mg 319 - 638
P2O5 448
K2O 224
NO3 45
NH4 45
SO4 224
PH 6 – 7
Na 20 – 70 ppm
Poleg tega mora biti v tej zemlji prisotna tudi visoka dejavnost mikroorganizmov.
Kot je razvidno iz zgornje tabele so razmerja glavnih hranil naslednja: Ca : Mg 7: 1, P:K 2:1 ali 4: 1, v Evropi ravno obratno, K:S 1:1.
Narava nam na zelo čudovit način sporoča kaj delamo narobe. Ko pride do majhnega odstopanja od zgoraj navedenega optimalnega količinskega razmerja posameznih glavnih hranil, rastline najprej napadejo bakterije, ko se to razmerje še poslabša dodatno stopijo na delo še glivice, pri nadaljnjem poslabšanju razmerja se vključijo v uničevanje pridelkov še virusi, pri največji stopnji odstopanja pa se uničevanju pridružijo še insekti in paraziti (Andersen 2004). Vsi zgornji škodljivci po nalogu narave odstranjujejo bolne rastline, ki same po sebi niso sposobne preživeti brez pomoči fitofarmacevtskih sredstev.
Pri gnojenju s Ca in Mg je potrebno poudariti še naslednje:
- po Reamsu in Andersenu je optimalno razmerje med Ca in Mg 7 : 1 ali več. V kolikor se doseže tako razmerje je taka zemlja rahla, zračna, drenirana in primerna za življenje mikroorganizmov. Taka zemlja se po obdelavi s težko mehanizacijo zaradi svoje strukture sama od sebe povrne v prvotno obliko.
- v kolikor se to razmerje skrči pod 7:1 postaja taka zemlja vse bolj zbita, zlepljena, stopnja drenaže in vsebnost zraka v taki zemlji se zmanjšujeta, prav tako se poslabšajo tudi življenski pogoji za mikroorganizme. Iz take zemlje se poveča uhajanje dušika v zrak. V kolikor pade to razmerje na 2:1 ali 3:1, se tudi s čestim gnojenjem z dušikom težko obdrži v taki zemlji zadostna količina dušika, ki bi bil potreben za normalno rast rastlin. Za obdelovanje take zemlje je potrebna močnejša in težja mehanizacija (več KM), po prehodu te mehanizacije po taki zemlji, pa se le ta sama od sebe več ne povrne v prvotno stanje.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev, se za gnojenje s kalcijem ne priporoča uporaba dolomitov (CaCO3 + MgCO3) z deležem magnezija nad 10%, temveč se priporoča uporaba CaCO3 (apnenec). Uporaba dolomitov je dopustna samo v peščenih zemljah.
6. Rodovitnost (produktivnost) zemlje
Za rodovitnost zemlje obstoja več definicij, meni je najbolj všeč najkrajša: je zdrava in živa.
V zdravi zemlji rastejo zdrave rastline, to pa pomeni glede na to, da so zdrave, da jih ni potrebno zaščititi s fitofarmacevtskimi sredstvi, živa pa pomeni, da vsebuje polno mikroorganizmov, ki s svojim delom razgrajujejo organske sestavine, kot tudi netopne minerale v rastlinam dostopna hranila.
7. Gnojilni poiskusi
Leskovšek ( 1993) je smatral, da so gnojilni poiskusi najzanesljivejšo merilo, kako je s prehrano rastlin in kako delujejo gnojila. Žal so ti poiskusi zelo dolgotrajni in dragi. Zakaj se ne poslužujemo analiz z elektronskimi scannerji. Izkušen operater lahko vnaprej ugotovi, katera vrsta/sorta rastlin bo na določeni njivi dala optimalni pridelek in katero vrsto gnojil/pomožnih sredstev mora uporabiti pridelovalec, da bo napad plevela, insektov in bolezni čim manjši, pridelek pa čim večji in zdrav.
Rezime in vprašanja stroki
a) Pri nas se uradno za analizo zemlje uporablja še vedno 43 let stara Al metoda. Ne morem verjeti, da se pri nas nič ne spremeni in to kljub vsakoletnemu velikemu napredku na vseh področjih vključno na področju analiziranja zemlje in gnojilnih nasvetov. Kot sem že omenil je zdrava rast rastlin odvisna od najmanj 16 esencialnih elementov, mi pa po zgornji analizi ugotavljamo samo prisotnost 2 elementov, to je P i K. Sprašujem vas, kaj bi si mislili o zdravniku, ki bi samo na podlagi analize dveh življenjsko pomembnih elementov, dal oceno vašega zdravja?
b) Zakaj stroka ne uvrsti kalcija med najpomembnejša hranila? Na strani 70-78 knjige (1) imate navedene bolezni in insekte, ki napadajo razne vrtnine, poljščine in sadje. Vzrok napada insektov/bolezni je pomanjkanje določenih hranil v zemlji in v rastlinah. Glavna krivca za napad teh škodljivcev je pomanjkanje kalcija in fosforja v zemlji/rastlinah, v manjši meri pa ostala hranila in vitamini. Nikjer ni omenjeno pomanjkanje kalija kot vzrok za napad teh škodljivcev. Ko odpravimo pomanjkanje teh elementov v zemlji/rastlinah napad škodljivcev preneha.
Rastline kot tudi vsa ostala živa bitja rastejo zaradi energije. Po Wheelerju (1998) se 80 % vse potrebne energije za rast rastlin v zemlji sproži zaradi medsebojnega delovanja Ca z ostalimi elementi. 20 % energije v zemlji pa nastane, ko ostali elementi delujejo med seboj brez prisotnosti kalcija. Če upoštevam te ugotovitve, kot tudi ugotovljene količine kalcija navedene v točkah 4 in 5, ki so potrebne za izbalansiranje zemlje, potem je jasno razvidno, da je kalcij najpomembnejši hranilni element za rastline, tako po količini kot po volumnu.
c) Pogostost analize zemlje.
Pri nas delamo kemično analizo(KG 17.03.2010 - Flisar Novak) na vsakih 5 let in to je pogoj, da kmetovalec dobi okolijska plačila. Nevtralni bralec nehote dobi občutek, da se pri nas dela analiza samo zato, da se dobi okolijska plačila, ne pa zato, da bi se lahko izdelal kvalitetni gnojilni načrt.
V ZDA večji pridelovalci in njihovi svetovalci delajo gnojilne načrte na podlagi dveh istočasno narejenih analiz, to je na podlagi analize, ki določa skupno količino posameznih hranil in na podlagi Reamsove analize, ki določa trenutno količino razpoložljivih hranil v talni raztopini. Če na primer prva analiza pokaže veliko količino kalcija v tleh, Reamsova analiza pa majhno količino razpoložljivega kalcija pomeni to, da ni potrebno zemlji dodati nove količine kalcija, ker je tega v zemlji že dovolj, zato pa ga moramo iz netopne oblike spremeniti v tako obliko, ki bo sprejemljiva za rastline.
Veliki pridelovalci sami vsakih 14 dni s pomočjo prenosljivih La Mottovih laboratorijev na polju delajo Reamsove analize svojih zemljišč in na ta način ugotavljajo trenutno razpoložljive količine hranil. Glede na rezultate sledi eventualno takojšnje dodatno dognojevanje preko listov/zemlje , da bi dobili čim boljši in večji pridelek.
d) Podatek, da pri nas samo pri 10 % narejenih analiz (Sušin KG 17.03.2010) ugotavljajo organsko snov je zastrašujoč. Osnova za učinkovito biološko in eko kmetovanje je živa zemlja, to pa lahko imamo samo z zadostno količino humusa v njej.
e) PH se ne more in ne sme uporabljati za določitev količine kalcija, ki ga je potrebno dodati zemlji. Ne strinjam se z navedbami/trditvami, Leskovška (1993), Sušina (2006), Muršičeve (2006) in Vršiča (2010), da v slučaju, da je PH 6 ali več, odnosno PH 7 ali več, (odvisno od reagenta, ki se je uporabljal pri analizi) to pomeni, da je v zemlji dovolj kalcija in ga zato ni potrebno dodajati. S temi navedbami/trditvami si ne morem razložiti naslednjih primerov:
- v zapadnih državah ZDA je izmerjena vrednost PH zelo pogosta preko 8, vendar je razpoložljiva kot tudi skupna količina kalcija zelo nizka (Andersen 2004).
- v južnih državah ZDA z veliko količino boksita, je izmerjena vrednost PH pod 6, vendar je z analizo ugotovljeno, da je na razpolago velika (zadostna) količina kalcija (Andersen 2004).
- Kanadska vlada je zadolžila pedološki laboratorij, da je 2 leti vsaki 2 uri na istem zemljišču meril PH. Ugotovili so, da je v roku 24 do 48 ur prišlo do velikega odstopanja od srednje vrednosti PH - ja v obeh smereh (Wheeler 1998).
- destilirana voda ima PH 7, vsebuje samo atome O in H, nič Ca. Če dodamo polovični količini te vode po kapljicah NaOH dvignemo lahko PH do 14. V tej raztopini so prisotni samo atomi Na , O in H. Če drugi polovici destilirane vode dodajamo HCl znižamo PH na 1. V tej vodi so prisotni samo atomi Cl, O in H. Torej imamo raztopine s PH-jem od 1-14, v katerih ni nič Ca.Če bi mojemu srednješolskemu profesorju kemije trdil, da je v teh raztopinah pri PH-ju 6 ali več prisotno toliko in toliko kalcija me sigurno ne bi pustil v naslednji višji razred.
- vsi kationi Ca2+, Mg 2+, K+, Na+, NH4+ ….. lahko dvignejo vrednost PH-ja. V kolikor je vrednost PH-ja pod 6 to pomeni samo to, da v zemlji manjka eden od pravkar naštetih kationov. Kateri od teh kationov manjka pa je potrebno ugotoviti z detajlno analizo.
f) Izziv za raziskovalne inštitute/fakultete.
Imate znanje, zemljišča za poizkuse in laboratorije. Zakaj ne bi na podlagi vaših lastnih poizkusov potrdili ali pa ovrgli trditve navedene v točki 5 tega članka?
g) Vem, da je večina informacij navedenih v tem članku v nasprotju z doktrino, ki se danes uči na naših fakultetah in s postopki, ki se uporabljajo v praksi na pridelovalnih površinah.
Smatram, da je moja dolžnost, da bralce seznanim tudi z drugačnim pogledom na te stvari.
h) Z veseljem in nestrpnostjo pričakujem strokovne komentarje naših strokovnjakov v zvezi s tem člankom.
vrtin1
Literatura:
1.) The Anatomy of Life&Energy in Agriculture – dr. Arden B. Andersen
2.) The non-toxic farming handbook – Philip A.Wheeler, Ph.D & Ronald B.Ward
=====
Članek je bil objavljen v Kmečkem glasu dne 01. 12. 2010.