Napisal/-a Poezija » Sr Jun 05, 2013 12:46 am
HULTHEMIA
Če bi poenostavljeno rekli kaj je Rosa Hulthemia persica, bi z opisom, da ja pravzaprav netipična predstavnica Species – divjih vrtnic še najbolj zadeli. V novejšem času je celo klasificirana v posebno grupo Hulthemia.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Rosa Hulthemia Persica raste v puščavah in stepah Irana in Afganistana, preko centralne Azije do Z. Sibirije. Pravzaprav bolj spominja na trnast plevel, ki ima zelo globoko, dolgo korenino in je izrazito odporen na sušo in vročino.
Že po zunanjosti se loči od ostalih divjih vrtnic po treh stvareh:
– Nimajo ''uhlja'' ki ga ima vsaka vrtnica tam, kjer izrašča pecelj. Listi izraščajo direktno iz stebla.
– Listi so preprosti, ne pa sestavljeni, taki kot jih ima vrtnica, barva listov modrozelena, po obliki drugačna.
– In ima kolobar temnejše škrlatne barve v sredini cveta (eye), kar je tudi njen prepoznavni znak. Prav ta kolobar preganja neštete žlahtnitelje po svetu in jim ne miru.
Ostale značilnosti: -enostaven cvet s 5 lističi je zelo izrazito rumene barve v začetku, ko odpre cvet, cveti enkrat, ima zelo dolgo tanko trnje, grmiček ima višina 45 cm in več, močan vonj.
Okrog leta 1836 naj bi bil v Luxembourg Garden v Parizu vzgojen sejanec RHP (Rosa Hulthemia Persica), kateri je bil naravno oprašen z drugo vrtnico, sedaj poznan pod Hulthemosa hardii (na sliki spodaj).
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Verjetno je bil edini hibrid RHP. Veliko žlahtniteljev je poizkušalo križati RHP z ostalimi vrtnicami a neuspešno, saj naj bi RHP veljala za sterilno. Nekje sem zasledila podatek, da se je ne da podtikati in niti cepiti.
Alec Cocker je hotel temu narediti konec. Prinesel je semena iz Irana in jih razdelil tudi Harknessu, da bi se možnost uspeha še povečala. V začetku je bilo delo zelo počasno in prvi potomci niso bili plodni ter oblika grma je bila neatraktivna. Njihove dvajsetletne poizkuse sta objavila 1977 v American Rose Annual.
Jack Harkness je bil prvi, kateri je uspešno izpeljal križanje RHP z vrtnico. V kakšnem sorodstvenem razmerju sta starša vrtnice nam je takoj jasno , ko primerjamo potomca konja in osla - torej mulo (oz. mezgec). Iz njegovega zgodnjega dela je izbral 4 potomce za nadaljno žlahtniteljsko-raziskovalno delo: Tigris (1985), Euphrates (1986), Nigel Hawthorne (1989) in Xerxes (1989), kateri so bili vsi še vedno enkrat cvetoči. Le Tigris je bil tisti glavni sejanec, kateri je bil kasnejši most do naslednjih uspehov tudi drugih žlahtniteljev.
Tigris
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Ampak spet je šlo vse počasi, sejanci Tigrisa naj bi zacveteli prvič šele drugo oz. celo tretje leto. Žlahtnitelji, ki so sledili Harknessu so Ralph Moore v Ameriki, Chris Warner v Angliji, Peter Ilsink iz Nizozemske, kasneje James A. Sproul (VB), katerim cilj je bil dobiti sejanec, ki bi cvetel celo sezono in bil kolikor toliko zdrav. Veliko je bilo netipičnih cvetov, kateri ali so imeli premalo izražen notranji barvni kolobar ali celo nič. Nekateri grmi niso bili primerni itd. Ralph Moore je uspel z drugo generacijo hulthemie dobiti sejance, kateri cvetijo celo sezono. Na tržišču so: PERSIAN AUTUMN (2005), PERSIAN LIGHT (2006), PERSIAN SUNSET (2006), ROSES ARE RED (2005) …
Persian Sunset
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Jamesu A. Sproulu je tudi končno uspelo iz dveh ubogih sejancev Tigrisa vzgojiti vrtnico, katera ponavlja cvetenje. A to ni bil pravi material, kateri bi ustrezal. Tako je začel uporabljati Warnerjev Tiggle (ki je imel Baby Love v krvi, s katero je okrepil zdravje vrtnice). Iz te veje je vzgojil sejanec G34, kateri ponavlja cvetenje. Druga veja iz katere je nadaljeval pa je 6 cvetov sejancev Hulthemie, katere mu je podaril Ralph Moore za opraševanje. Nastal je sejanec 189-2, ki tudi ponavlja. Trenutno je Sproul zelo dejaven na tem področju in ima veliko čudovitih novih primerkov.
Sproulovi novi vrtnici iz leta 2011
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Cvetni lističi različnih njegovih novejših primerkov.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Ena izmed poznanih, ki pa niti ni več noviteta se imenuje EYES FOR YOU, katera pa je od žlahtnitelja Petra J. Jamesa (2008 -GB) in je meni padla v oči, tako da sem jo naročila.
Eyes for you
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Poleg odpornosti jo odlikuje tudi srednji vonj, ki ga pri večini križancev ni zaznati. Upam, da pride do mene živ in zdrav v tem čudnem obdobju, ko vrtnice že brstijo. Že vem, da daje potomce, zato upam, da ne bo brez naloge pri meni.
Veliko je še napisanega okrog tega, a naj bo to zaenkrat dovolj.
Še nekaj to je tista vrtnica, katero je Garden-ja prilimala že pred več kot letom dni in je spominjala na mak svetle barve z obročkom v sredini.
Sedaj, ko nismo več čisto začetniki, je morda čas, da vključimo katero od te vrste vrtnic med naše ostale ljubljenke.
Mila23, kolikor se spomnim, so dokaj odporne tudi na mraz. Nekje sem prebrala, da jih celo v Kanadi uspešno goji ena gospa, ki vzgaja tudi ostale vrtnice in jih prodaja. Drugače pa jih prodajajo tudi v državah Evrope, ki imajo še nekoliko hladnejše podnebje kot mi.
Že na dveh mestih sem zasledila da Hulthemie od Ralpha Moore-a (mislim da ravno tiste katere sem naštela zgoraj) niso zacvetele prvič niti ob 3. letu.
Izgleda da so razlike med njimi. Tudi v kolobarjih, nekateri prav nič ne zbledijo na soncu, ampak so drugi dan celo bolj intenzivne barve. Ta Sproulova naprimer.
www.youtube.com/watch?v=-6TiKgcy8xo
Nekje na nekem forumu sem prebrala, da se je ena hulthemia popolnoma posušila, ker nikoli sploh ni bila zalivana. Veje so bile rjave in presušene, če si jo odlomil. Lastnica je mislila, da jo je izgubila in imela je prav slabo vest. Vrgla jo je ven in jo dala nekam h kraju. Vseeno jo je zalivala. Čez nekaj časa je začela spet poganjati in v kratkem je bila kot nova.
Baje da če je v stalni vlagi in polsenci lahko razvije black spot (kot bi tudi druge vrtnice po vsej verjetnosti, tudi če so sicer odporne).
Mi jo bomo pa morali šele spoznati v praksi.Nazadnje urejal/a Poezija 06 Jun 2013 20:26; skupaj popravljeno 1 krat
HULTHEMIA
Če bi poenostavljeno rekli kaj je Rosa Hulthemia persica, bi z opisom, da ja pravzaprav netipična predstavnica Species – divjih vrtnic še najbolj zadeli. V novejšem času je celo klasificirana v posebno grupo Hulthemia.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Rosa Hulthemia Persica raste v puščavah in stepah Irana in Afganistana, preko centralne Azije do Z. Sibirije. Pravzaprav bolj spominja na trnast plevel, ki ima zelo globoko, dolgo korenino in je izrazito odporen na sušo in vročino.
Že po zunanjosti se loči od ostalih divjih vrtnic po treh stvareh:
– Nimajo ''uhlja'' ki ga ima vsaka vrtnica tam, kjer izrašča pecelj. Listi izraščajo direktno iz stebla.
– Listi so preprosti, ne pa sestavljeni, taki kot jih ima vrtnica, barva listov modrozelena, po obliki drugačna.
– In ima kolobar temnejše škrlatne barve v sredini cveta (eye), kar je tudi njen prepoznavni znak. Prav ta kolobar preganja neštete žlahtnitelje po svetu in jim ne miru.
Ostale značilnosti: -enostaven cvet s 5 lističi je zelo izrazito rumene barve v začetku, ko odpre cvet, cveti enkrat, ima zelo dolgo tanko trnje, grmiček ima višina 45 cm in več, močan vonj.
Okrog leta 1836 naj bi bil v Luxembourg Garden v Parizu vzgojen sejanec RHP (Rosa Hulthemia Persica), kateri je bil naravno oprašen z drugo vrtnico, sedaj poznan pod Hulthemosa hardii (na sliki spodaj).
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Verjetno je bil edini hibrid RHP. Veliko žlahtniteljev je poizkušalo križati RHP z ostalimi vrtnicami a neuspešno, saj naj bi RHP veljala za sterilno. Nekje sem zasledila podatek, da se je ne da podtikati in niti cepiti.
Alec Cocker je hotel temu narediti konec. Prinesel je semena iz Irana in jih razdelil tudi Harknessu, da bi se možnost uspeha še povečala. V začetku je bilo delo zelo počasno in prvi potomci niso bili plodni ter oblika grma je bila neatraktivna. Njihove dvajsetletne poizkuse sta objavila 1977 v American Rose Annual.
Jack Harkness je bil prvi, kateri je uspešno izpeljal križanje RHP z vrtnico. V kakšnem sorodstvenem razmerju sta starša vrtnice nam je takoj jasno , ko primerjamo potomca konja in osla - torej mulo (oz. mezgec). Iz njegovega zgodnjega dela je izbral 4 potomce za nadaljno žlahtniteljsko-raziskovalno delo: Tigris (1985), Euphrates (1986), Nigel Hawthorne (1989) in Xerxes (1989), kateri so bili vsi še vedno enkrat cvetoči. Le Tigris je bil tisti glavni sejanec, kateri je bil kasnejši most do naslednjih uspehov tudi drugih žlahtniteljev.
Tigris
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Ampak spet je šlo vse počasi, sejanci Tigrisa naj bi zacveteli prvič šele drugo oz. celo tretje leto. Žlahtnitelji, ki so sledili Harknessu so Ralph Moore v Ameriki, Chris Warner v Angliji, Peter Ilsink iz Nizozemske, kasneje James A. Sproul (VB), katerim cilj je bil dobiti sejanec, ki bi cvetel celo sezono in bil kolikor toliko zdrav. Veliko je bilo netipičnih cvetov, kateri ali so imeli premalo izražen notranji barvni kolobar ali celo nič. Nekateri grmi niso bili primerni itd. Ralph Moore je uspel z drugo generacijo hulthemie dobiti sejance, kateri cvetijo celo sezono. Na tržišču so: PERSIAN AUTUMN (2005), PERSIAN LIGHT (2006), PERSIAN SUNSET (2006), ROSES ARE RED (2005) …
Persian Sunset
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Jamesu A. Sproulu je tudi končno uspelo iz dveh ubogih sejancev Tigrisa vzgojiti vrtnico, katera ponavlja cvetenje. A to ni bil pravi material, kateri bi ustrezal. Tako je začel uporabljati Warnerjev Tiggle (ki je imel Baby Love v krvi, s katero je okrepil zdravje vrtnice). Iz te veje je vzgojil sejanec G34, kateri ponavlja cvetenje. Druga veja iz katere je nadaljeval pa je 6 cvetov sejancev Hulthemie, katere mu je podaril Ralph Moore za opraševanje. Nastal je sejanec 189-2, ki tudi ponavlja. Trenutno je Sproul zelo dejaven na tem področju in ima veliko čudovitih novih primerkov.
Sproulovi novi vrtnici iz leta 2011
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Cvetni lističi različnih njegovih novejših primerkov.
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Ena izmed poznanih, ki pa niti ni več noviteta se imenuje EYES FOR YOU, katera pa je od žlahtnitelja Petra J. Jamesa (2008 -GB) in je meni padla v oči, tako da sem jo naročila.
Eyes for you
Namesto fotografij/-e s Slikomata je bila vidna reklama, ki sem jo Melona izbrisala.
Poleg odpornosti jo odlikuje tudi srednji vonj, ki ga pri večini križancev ni zaznati. Upam, da pride do mene živ in zdrav v tem čudnem obdobju, ko vrtnice že brstijo. Že vem, da daje potomce, zato upam, da ne bo brez naloge pri meni.
Veliko je še napisanega okrog tega, a naj bo to zaenkrat dovolj.
Še nekaj to je tista vrtnica, katero je Garden-ja prilimala že pred več kot letom dni in je spominjala na mak svetle barve z obročkom v sredini.
Sedaj, ko nismo več čisto začetniki, je morda čas, da vključimo katero od te vrste vrtnic med naše ostale ljubljenke.
Mila23, kolikor se spomnim, so dokaj odporne tudi na mraz. Nekje sem prebrala, da jih celo v Kanadi uspešno goji ena gospa, ki vzgaja tudi ostale vrtnice in jih prodaja. Drugače pa jih prodajajo tudi v državah Evrope, ki imajo še nekoliko hladnejše podnebje kot mi.
Že na dveh mestih sem zasledila da Hulthemie od Ralpha Moore-a (mislim da ravno tiste katere sem naštela zgoraj) niso zacvetele prvič niti ob 3. letu.
Izgleda da so razlike med njimi. Tudi v kolobarjih, nekateri prav nič ne zbledijo na soncu, ampak so drugi dan celo bolj intenzivne barve. Ta Sproulova naprimer.
www.youtube.com/watch?v=-6TiKgcy8xo
Nekje na nekem forumu sem prebrala, da se je ena hulthemia popolnoma posušila, ker nikoli sploh ni bila zalivana. Veje so bile rjave in presušene, če si jo odlomil. Lastnica je mislila, da jo je izgubila in imela je prav slabo vest. Vrgla jo je ven in jo dala nekam h kraju. Vseeno jo je zalivala. Čez nekaj časa je začela spet poganjati in v kratkem je bila kot nova.
Baje da če je v stalni vlagi in polsenci lahko razvije black spot (kot bi tudi druge vrtnice po vsej verjetnosti, tudi če so sicer odporne).
Mi jo bomo pa morali šele spoznati v praksi.Nazadnje urejal/a Poezija 06 Jun 2013 20:26; skupaj popravljeno 1 krat