FFS certifikat

[Plamenka]

Živa, ne vem, če bodo preprodajali, ker se bo po novem vodila evidenca o kupljenih fitofarmacevtskih sredstvih.

[Pepe]

Bomo videli, kakšna bo na koncu interpretacija "profesionalni uporabnik".
Če bo vrtičkarju uspelo postati "profesionalni uporabnik", bo vsekakor moral voditi evidenco kje in kdaj je kaj uporabil. Ob morebitni kontroli ne bo šlo nikakor skozi, če bo uporabil sredstvo, nima pa nobenih rastlin za katere je sredstvo dejansko registrirano. Torej uporaba nečesa, kar je v preteklosti mogoče bilo registrirano za določeno zaščito, potem pa se registracija ni podaljšala na tak način. Še bakreni pripravki nimajo vsi enake registracije.
Zanimivo bo tudi, kako bo država reševala probleme z obveznim zatiranjem karantenskih organizmov, ki bi jih moral zatirati vsak lastnik določenih rastlin na nekem geografskem območju. Denimo ameriški skržatek v brajdah na nekaterih območjih. Verjetno se pričakuje, da bo lastnik nekoga najel, da opravi škropljenje.

[Plamenka]

Pepe, misliš 'poklicni' uporabnik?
Ni še točno definirano, kdo spada v to kategorijo, razen, če sem spregledala.

[Andrej Banko]

Ja, to je tako, če imaš na oblasti globaliste in veganske fundamentalisti,.
Ampak ljudje se bomo že znašli po svoje ...

[Pepe]

Pepe, misliš 'poklicni' uporabnik?
Ni še točno definirano, kdo spada v to kategorijo, razen, če sem spregledala.

Ja to sem mislil. In sem našel, kako so definirali:
V 3. členu se na koncu 1. točke podpičje nadomesti z vejico in doda besedilo »je vpisana v register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) in ima veljavno potrdilo o pridobitvi znanj iz fitomedicine (v nadaljnjem besedilu: izkaznica). Za poklicnega uporabnika se šteje tudi fizična ali pravna oseba, ki ni vpisana v RKG, vendar ima registrirano dejavnost, na podlagi katere izvaja zatiranje plevela in škodljivih organizmov, uporablja FFS za poklicno rabo in ima sama ali ena od pri njej zaposlenih oseb, ki uporablja FFS, veljavno izkaznico;«
Torej vpis v register kmetijskih gospodarstev. Tu je takoj vprašanje, kaj z družinskimi člani. Nekdo je nosilec, kaj pa ostali na kmetiji?

[Pepe]

Rezime iz druge teme in nadaljujem tu. Izkaznica mi poteče in sem dobil vabilo za tečaj za podaljšanje, kjer piše:

FFS.jpg

Klical organizatorja tečaja in sem ustrezno zaveden v državnih evidencah kot član kmetijskega gospodarstva, čeprav tam ne živim več in vse skupaj ugaša. Grozno, kaj vse država spremlja o nas. Izkaznico bom lahko podaljšal po obisku tečaja.
V vrtičkarstvu uporabljam predvsem za breskve. Teh na moji lokaciji ne bi imel, če ne bi vsaj dvakrat spomladi škropil. Drug problem je pušpanj, ki bi ga brez primernega insekticida tudi lahko vrgel ven. Ostalo bi šlo, v vrtu ne rabim.
Vinograd bi moral dati v najem, če ne bi mogel sam tega početi, ker ne bi bilo nobene računice.
Težav v prihodnosti bo več. Dvomim, da imajo vsi, ki se tudi bolj resno od mene ukvarjajo s kmetijstvom, urejen ta status in sploh vpisan KGM-MID. Če niso nikoli bili v sistemu kmetijskih subvencij, tega mogoče niso urejali. Vrtičkarji bodo imeli težave, ko se bo pojavil karantenski škodljivec, ki ga bodo morali tudi oni obvezno zatirati. Trenutno je to na primer ameriški škržatek na nekaterih območjih v Sloveniji in bi ga morali zatirati tudi na brajdah. Dokler se ne bo noben inšpektor vtaknil v to, problem kot je v navadi za našo državo, ne obstaja. Če pa bo en naredil par obiskov v enem dnevu in podelil par odločb z nekaj 100 € kazni, pa bo scena drugačna in te rastline bodo letele ven ter se bo menjal izgled krajine.

[Pepe]

Opravil obnovitveni tečaj in v nekaj tednih dobim podaljšano izkaznico.
V naslednjih letih se obeta še nekaj novosti. Država ima cilj vzpostaviti spletno storitev, kjer bo trgovec moral zabeležiti na katero izkaznico je kaj prodal. Uporabniki FFS morajo že nekaj let voditi papirnato evidenco, kdaj, kje in s čim so tretirali neko površino. V nekaj letih bo tudi tukaj prišla spletna evidenca. Še pozneje pa bo prišlo bolj natančno preverjanje povratka embalaže FFS.
Če bi analogijo uporabili v prometu, kjer je vseeno več smrti, dolgotrajnih poškodb in drugih vplivov na zdravje kot pri uporabi FFS, bi preostali na cestah samo profesionalni vozniki. Področje pridelave hrane se monopolizira tudi po tej plati. Kot sem že napisal, lahko pridelujemo povsem brez FFS, ampak če pride kak karantenski škodljivec, je tudi vrtičkar dolžan ukrepe izvajati. K sreči se zaenkrat noben inšpektor ni v to zapičil.

[Plamenka]

Bravo, Pepe, uspelo ti je!

[Peter]

Če bi analogijo uporabili v prometu, kjer je vseeno več smrti, dolgotrajnih poškodb in drugih vplivov na zdravje kot pri uporabi FFS, bi preostali na cestah samo profesionalni vozniki. Področje pridelave hrane se monopolizira tudi po tej plati.

Kaj pa dolgoročni vpliv manjših količin pesticidov na ljudi in okolico?

Nevrološke motnje: Pesticidi lahko vplivajo na živčni sistem, kar lahko vodi do težav, kot so zmanjšana kognitivna funkcija, motnje spomina in povečano tveganje za nevrodegenerativne bolezni, kot sta Parkinsonova in Alzheimerjeva bolezen.

Hormonske motnje: Nekateri pesticidi delujejo kot endokrini motilci, kar pomeni, da lahko vplivajo na hormonsko ravnovesje v telesu. To lahko povzroči težave s plodnostjo, razvojne motnje pri otrocih in povečano tveganje za nekatere vrste raka.

Težave s srcem in ožiljem: Dolgotrajna izpostavljenost pesticidom je povezana s povečanim tveganjem za bolezni srca in ožilja, vključno s hipertenzijo in aterosklerozo.

Rak: Nekateri pesticidi so kancerogeni in lahko povečajo tveganje za razvoj različnih vrst raka, vključno z levkemijo, limfomom in rakom dojk.

Težave z ledvicami in jetri: Pesticidi lahko obremenijo ledvice in jetra, kar lahko vodi do kroničnih bolezni teh organov.

Razvojne motnje: Otroci so še posebej ranljivi za učinke pesticidov, saj se njihovi organi in sistemi še razvijajo. Izpostavljenost pesticidom lahko povzroči razvojne motnje, vključno z učnimi težavami in vedenjskimi motnjami.

Pol pa se čudimo, da vse omenjene zdravstvene težave enormno naraščajo.

Dolgoročni vpliv na okolje:
Onesnaženje vode: Pesticidi lahko proniknejo v podtalnico in onesnažijo vodne vire, kar vpliva na kakovost pitne vode in zdravje vodnih ekosistemov. Ostanki pesticidov so bili najdeni v rekah, jezerih in celo v dežju.

Zmanjšanje biotske raznovrstnosti: Pesticidi ne vplivajo le na ciljne škodljivce, ampak tudi na neciljne organizme, kot so koristni insekti, ptice in druge živali1. To lahko vodi do zmanjšanja biotske raznovrstnosti in motenj v ekosistemih.

Onesnaženje zraka: Pesticidi se lahko širijo po zraku, kar povzroča onesnaženje in vpliva na kakovost zraka. To lahko vpliva na zdravje ljudi in živali, ki vdihavajo te kemikalije.

Tla in kmetijska zemljišča: Pesticidi lahko vplivajo na kakovost tal, zmanjšujejo njihovo rodovitnost in vplivajo na mikroorganizme, ki so ključni za zdravje tal. To lahko dolgoročno vpliva na pridelavo hrane.

Kopičenje v prehranjevalni verigi: Pesticidi se lahko kopičijo v organizmih in se prenašajo po prehranjevalni verigi, kar vpliva na zdravje živali in ljudi, ki so na vrhu te verige.

[mravlja]

Nikoli nisem obdeloval več kot 500 m2, na splošno ne rabim kupljenih sredstev, in zaradi zakonodaje nimam skrbi.

Najboljši herbicid je motika - njene "stranske produkte" porabim za zeleno gnojenje.
Insektov sem se v zadnjih 2-3 letih uspešno ubranil na naraven način.
Še "fungice" naštudiram - pa ne bo več težav.

No ja, rabutanje - vedno več ga je - zna biti problem. Pravzaprav to ni več rabutanje, rabutajo otroci ... - in to sadje!