Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jablana - Malus domestica
Moje izkušnje z anansovo reneto so:
- rast izjemno čokata. Drevo ne zraste veliko, zato je potrebna vsaj sredje bujna podlaga.
- hitro zarodi. Pri meni je imela prve plodove na MM111 že drugo leto. Nekje sem prebral da na sejancu večinoma obrodi četrto leto.
- na bolezni pri meni ni občutljiva, škrlup je skoraj ne napada. Če se zanemari, je dovzetna na plesen, ampak že ekološko škropivo iz njivske preslice je zadosti, da se plesen ne pojavi
- pri meni je magnet za zelene listne uši. Nobene sorte mi ne napadajo tako močno. Glede tega več ne vem, kaj naj naredim, ker se jih enostavno ne znebim. Tudi če jih poškropim, se v tednu dni ponovno pojavijo v velikem številu. Zraven imam posajene še štiri druge jablane in pri teh se listne uši pojavijo večinoma spomladi in potem izginejo oz se pojavijo le posamično
- okus je dober, ni sočna, plodovi pa so majhni in je potrebno redčenje, drugače nimaš nič od pridelka.
- rast izjemno čokata. Drevo ne zraste veliko, zato je potrebna vsaj sredje bujna podlaga.
- hitro zarodi. Pri meni je imela prve plodove na MM111 že drugo leto. Nekje sem prebral da na sejancu večinoma obrodi četrto leto.
- na bolezni pri meni ni občutljiva, škrlup je skoraj ne napada. Če se zanemari, je dovzetna na plesen, ampak že ekološko škropivo iz njivske preslice je zadosti, da se plesen ne pojavi
- pri meni je magnet za zelene listne uši. Nobene sorte mi ne napadajo tako močno. Glede tega več ne vem, kaj naj naredim, ker se jih enostavno ne znebim. Tudi če jih poškropim, se v tednu dni ponovno pojavijo v velikem številu. Zraven imam posajene še štiri druge jablane in pri teh se listne uši pojavijo večinoma spomladi in potem izginejo oz se pojavijo le posamično
- okus je dober, ni sočna, plodovi pa so majhni in je potrebno redčenje, drugače nimaš nič od pridelka.
krnekdo je napisal/a: |
Heh, jaz pa ne vem kaj se je strgalo lani posajenima sadikama Ecolette na MM106. Rasteta bolje, kot če bi imel za podlago sejanca In to na obupno slabi zemlji(10-20cm zemlje, globje več kamenja kot zemlje). Ta večja sadika je iz 1,2m ob sajenju zrastla na 2,7m |
Ecolette je tudi primer sadeža posebne in odlične arome, ki pa ni posebej sočen. Sicer nova odporna sorta za razliko od stare sorte ananas renete. Ki naj bi bila tudi precej odporna na gljivične bolezni. Jaz imam Ecolette nacepljeno, pa nisem več gotov kam ( mislim da na Lepocvetko, ki mi bujno raste).
Tudi meni Topaz raste skoraj najmanj med jabolki. Resnejši problem rasti imam pa prav z Ananas reneto. Mogoče sem ga kaj pobiksal tudi pri vzgojni rezi. Vse veje mi lezejo v širino ( proti bregu in proti sosednjim drevesom, ravno proti zelo raščavi Lepocvetki), ne vem, kako jo bom spravil vsaj malo v višino.
-
- Prispevkov: 5229
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Htf lover in Lovor, hvala za vajine izkušnje in opažanja.
Na tej strani sem našel zanimive opise nekaterih starejših sort jablan, med drugim tudi treh, ki jih imam jaz posajene ( ananas reneta, boskopski kosmač in zlata parmena ).
http://www.kis.si/f/docs/Druge_publikacije/Jablanove_sorte_travniskih_sadovnjakov.pdf
Za ananasovo reneto piše, da ima rada ustezno vlažna tla, drugače so plodovi zelo drobni.
Morda zato drevesu v poletnem času ne bi škodilo nekaj dodatnih litrov vode. Ne vem, samo razmišljam. Sem še bolj začetnik ...
Pa mogoče čimbolj zgodnjo rez, ki menda potem povzroči bolj bujno rast.
Za razliko od npr. boskopskega kosmača, za katerega naj bi bila že v osnovi značilna bujna in pokončna rast - tega naj bi se pa zaradi tega obrezovalo kasneje.
Na tej strani sem našel zanimive opise nekaterih starejših sort jablan, med drugim tudi treh, ki jih imam jaz posajene ( ananas reneta, boskopski kosmač in zlata parmena ).
http://www.kis.si/f/docs/Druge_publikacije/Jablanove_sorte_travniskih_sadovnjakov.pdf
Za ananasovo reneto piše, da ima rada ustezno vlažna tla, drugače so plodovi zelo drobni.
Morda zato drevesu v poletnem času ne bi škodilo nekaj dodatnih litrov vode. Ne vem, samo razmišljam. Sem še bolj začetnik ...
Pa mogoče čimbolj zgodnjo rez, ki menda potem povzroči bolj bujno rast.
Za razliko od npr. boskopskega kosmača, za katerega naj bi bila že v osnovi značilna bujna in pokončna rast - tega naj bi se pa zaradi tega obrezovalo kasneje.
Ananasovo reneto inam posajeno že skoraj 20 let. Podlaga MM111. Zemlja idealna ilovnato peščena, vedno primerno vlažna. Končna višina vretenastega grma cca. 3,2 m. Rodnost redna. V zelo rodnih letih je nujno redčenje. Nikoli škropljena, ni težav z boleznimi. Rast čokata, široko razprte veje, v mladosti je potrebno spodbujati rast ogrodnih vej. Če ni pregnojena, ni težav z ušmi, vsaj ne pretiranih. Trebs oa je skrbeti za naravno ravnovesje - predvsem prenizka trava je velika napaka, ker tako praktično onemogočimo razvoj naravnih plenilcev uši. Okus pa je izjemen. Če je podlaga dovolj bujna, je tudi čvrstost mesa ustrezna. Skratka priporočam.
-
- Prispevkov: 184
- Pridružen: Pe Mar 07, 2014 1:00 am
Jaz vedno zalijem, tudi sedaj, ko sem nekaj že, dokončal pa šele bom. (prihodnji teden, upam da resnično)
Vedno pa sadim kar konkretno globlje, kot je rastla sadika v drevesnici. (cca 20 cm) Razlogov je več, recimo eden od njih pa bi bil v kontekstu tvoje skrbi, in sicer zamrzovanja. Če so korenine nekje 20 cm ali več pod zemljo, se v trenutnih razmerah ni za bati zamzovanja in posledično oslabljenega stika med koreninami in zemljo. Drugače pa je to lahko problematično le nekaj dni po zalivanju več pa ne, ker zemlja v tem času lepo razporedi, oz. razprši vlago po svojem kapilarnem sistemu tako, da se ne tvorijo več (verjetno) tako veliki kristali, da bi razrivali zemljo od korenin.
Če se slučajno vseeno porajajo dvomi, bo zdravilo za njih zastirka.
Vedno pa sadim kar konkretno globlje, kot je rastla sadika v drevesnici. (cca 20 cm) Razlogov je več, recimo eden od njih pa bi bil v kontekstu tvoje skrbi, in sicer zamrzovanja. Če so korenine nekje 20 cm ali več pod zemljo, se v trenutnih razmerah ni za bati zamzovanja in posledično oslabljenega stika med koreninami in zemljo. Drugače pa je to lahko problematično le nekaj dni po zalivanju več pa ne, ker zemlja v tem času lepo razporedi, oz. razprši vlago po svojem kapilarnem sistemu tako, da se ne tvorijo več (verjetno) tako veliki kristali, da bi razrivali zemljo od korenin.
Če se slučajno vseeno porajajo dvomi, bo zdravilo za njih zastirka.
-
- Prispevkov: 184
- Pridružen: Pe Mar 07, 2014 1:00 am
Juglans, hvala, zastirka je pa nekakšen kokosov "tepih", ki ga prodajajo v zvitkih, pa ga je moj narezal in napravil luknjo za debelce in oporo, jaz pa sem to nekako namontirala okoli sadik.Debelina kokosa je cca 1cm, sem pa to naredila predvsem zato, ker mi mačke razkopljejo zemljo tako močno, da se bojim da bodo korenine ven pogledale, listje in narezana suha praprot pa niso ovira za te mrhe, brskajo še bolj vneto._________________Sem zrasla na asfaltu, nimam pojma.