Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jaz sem k sreči imela dovolj časa, ker sem živo mejo zasnovala že kmalu po začetku gradnje. Nobene sadike nisem kupila, nobene šla iskat v gozd pa imam dobrih 20 metrov žive meje .
Kako? V bližini so takrat še rastli gabri in sem vsako pomlad na svojih gredicah napulila šopek mladih enoletnih sadik ter jih vestno presajala na končno mesto. Vmes sem šla jeseni v gozd pod gaber nabrat polno vrečo listja in semena in s tem potresla prekopano brazdo. Je pa ob takem načinu trajalo 10 let, da je živa meja dosegla višino pol metra. Ob redni letni oblikovni rezi že vse od malega naprej. Prvih par let sem za hitrejši učinek ob gabrih sadila višje enoletnice (poletna cipresa = Kochia, sončnice ...)
Posnemanje priporočam samo potrpežljivim .
Sovaščani so jih prinašali iz gozda in so imeli spodobno živo mejo dosti prej. Pa še poznati morate razliko med belim - navadnim gabrom in črnim gabrom, ki je manj primeren. Beli gaber ima skorjo na deblu svetlejše barve, podobno kot bukev, starejša drevesa črnega gabra pa temnejšo in razbrazdano in ponavadi rastejo na bolj skromni zemlji (vsaj po mojih opažanjih sodeč). Prednost belega pred črnim gabrom v živi meji je predvsem v oznaki "slabo cepljiv" - glej članek iz linka. Veja belega gabra se pod obremenitvijo zlepa ne bo odkrhnila ali prelomila, raje se upogne.
Bukev se lepo vklaplja med beli gaber, nikakor pa ne priporočam bresta. To je živa nadloga. Meni je oboje vmes vštulila mati narava. Bukev mi ne dela problemov, brest moram pa kar naprej krotiti, dostikrat kar z žago. A tudi bukve so dveh vrst. Ena vrsta je lahko "cepljiva", druga žilava, kot gaber. Ne znam strokovno opisati, vem iz prakse, ko smo delali butare za v kmečko peč. Danes pogledam v krošnjo. Tista, kateri veje izraščajo lepo urejeno in pod kotom, bo cepljiva, tista, ki ima krošnjo razmršeno, pa ne.
Tudi jaz razmišljam o posaditvi lovorikovca za živo mejo. Zanima me samo, koliko je odporen proti zelo nizkim temperaturam (-15°C in manj).
... slabo je odporen na mraz, še manj pa na zimsko sonce.
Jaz si ga nebi posadil tudi pod razno.
Alternativa: - tisa - liguster - kateri od iglavcev
obujam tale prispevek moja prijateljica ima lovorikovec s katerim se je precej trudila da je zrasel ima bolj temnozelene luiste in čudovito uspeva niti enkrat ni še pomrznil ali da bi bil kak listek rjav popolnoma zdrava rastlina vzgojena iz podtaknjencev pri lovorikovcih je več vrst lovoriovcev in eni so podvrženi mrazu, drugi pa so trdni kt dren.
Lovorikovci so res postali bolj prijazni za našo klimo. Pred približno štiridesetimi leti sem nabavil prvega. Eno malo hujšo zimo je pomrznil do tal, pa še kakšni dve samo deloma. Nakar se je prilagodil klimi in ni več imel problemov. Verjetno bi ga kakšna huda zima še "stisnila".
Sedanji je verjetno četrta generacija lovorikovcev pri nas. Nobenih problemov ni z njim. Glede na to, da kljub vsemu ni odporen kot avtohtono rastlinje, se splača paziti, da skozi celo sezono ne dobi gnojil, bogatih z dušikom._________________mfranc
.